Državni sekretar na službi vlade za evropske zadeve Janez Lenarčič je dejal, da je na junijskem vrhu dobrih 50 odstotkov možnosti, da se dogovorijo šele glede sklica medvladne konference in o temeljnih vsebinah pogodbe.

Medvladna konferenca naj bi se nato izvršila v času protugalskega ali pa celo slovenskega predsedovanja. Nekatere članice se zavzemajo, da bi bila nova pogodba vseeno drugačna od tiste prejšnje, a bi ji bila tudi dovolj podobna.

Med temi članicami prednjačijo Poljska, ki je ostro proti novi delitvi moči v evropskih institucijah in postopkom sprejemanja odločitev, saj bi ji ti glede na pogodbo iz Nice vzeli precej moči. Proti so tudi vedno zadržana Velika Britanija, Češka in Nizozemska.

Pogajanj o razmerjih v institucijah ne bo
Države naj bi se po tem sestanku tako strinjale, da ne bodo odpirale pogajanj o razmerjih v institucijah. Pogajanja bi bila predolga, če bi hoteli novo pogodbo do leta 2009, ko so evropske volitve in ko je rok za pogodbo, predviden v berlinski izjavi, podpisani za 50-letnico EU-ja. Zanimivo je, da se je kljub ohlapnosti berlinske izjave glede zavez vseeno zataknilo pri edini zavezi, ki ni bila vsebinska, ampak zgolj časovna.

Vrata so torej odprta za takorekoč kakršnokoli pogodbo, četudi bo ta skoraj identična pogodbi iz Nice, ki je omogočila predzadnjo in zadnjo širitev Unije. Postopki odločanja so se izjemno otežili, saj je na vse ključne odločitve mogoč veto, odločanje pa je precej ohromljeno in podvrženo "kupčkanju" med državami.

Napisali jo bodo v tajnosti
Naslednja kritika, ki leti na tokratna pogajanja o novi pogodbi pa je ta, da potekajo v popolni tajnosti, stran od oči javnosti. Pri prvi ustavni pogodbi, ki jo je potrdilo 18 držav članic, je bila sklicana ustavna konvencija, ki jo je vodil Valery Giscard d'Estaing in je vključevala širok družbeni spekter, od nacionalnih parlamentov do civilne družbe. Sprejet je bil predlog, ki pa so ga nato države popolnoma spremenile, zato se po svoje ni bilo čuditi, ko je doživela tako nesrečen konec.

Zdaj pa se dogaja, da pri dokumentu, ki bo podlaga za novo delovanje te povezave, vsebina nastaja stran od državljanov in pomembnih družbenih akterjev in ni se čuditi, ko tudi Francozi govorijo, da je ne bi sprejemali na referendumu, ampak zgolj v parlamentu. Verjetno je eden od razlogov nujnost sprejetja tega dokumenta, saj je bila sprejeta politična zaveza, sprejemanje na referendumih pa bi tudi zaradi odtujenosti ljudi od določanja vsebine doživelo ponoven neslaven konec, ki si ga ne morejo privoščiti.

Komisar za vzgojo živali?
Če razmerja v institucijah ne bodo spremenili, to pomeni, da bi ob vstopu Turčije, Makedonije in Hrvaške dobili še tri nove komisarje v Evropsko komisijo. Romunski komisar, recimo, skrbi za področje večjezičnosti, Bolgarska komisarja pa za varstvo potrošnikov. Kaj bo torej počel hrvaški ali makedonski? Prvemu bi lahko zaupali vzgojo malih živali, drugemu kaj podobno bizarnega.

Lenarčič je na koncu sestanka ocenil, da je bilo vzdušje na prvem srečanju predstavnikov "konstruktivno in pozitivno". Je to res dovolj?

Mitja Kandare