Obe mesti ustanavlja reformna Lizbonska pogodba, ki je bila po zapletih s Češko ratificirana ta mesec, da bi EU dobil večjo vlogo na svetovnem odru. Za mesto predsednika EU-ja obstaja kar nekaj kandidatov, a med njimi ni skoraj nobene ženske. Na to so v pismu opozorile tri močne ženske - podpredsednica Evropske komisije Margot Wallström, komisarka za konkurenco Neelie Krös in podpredsednica Evropskega parlamenta Diana Wallis.

"Pravi moški za pravo mesto je pogosto ženska," so zapisale. V 21. stoletju si evropska demokracija ne more privoščiti, da uporablja talente, ideje in izkušnje le polovice svojih ljudi, pišejo.

Med kandidati Vike-Freiberga
Edina ženska, ki je bila uradno nominirana za mesto predsednika, je nekdanja latvijska predsednica Vaira Vike-Freiberga. "Železna lady", kot je tudi znana, je napadla evropske voditelje, da sprejemajo odločitve za zaprtimi vrati in da delujejo kot Sovjetska zveza.

Favorita van Roumpuy in D'Alema
Švedska, trenutno predsedujoča EU-ju, v zakulisju išče konsenz med voditelji 27 članic o tem, kdo bo zasedel mesti. Za glavnega favorita velja belgijski premier Herman van Roumpuy, mesto zunanjega ministra naj bi zasedel nekdanji italijanski premier Massimo D'Alema. Potem ko je britanski zunanji minister David Miliband izstopil iz tekme za vodjo evropske diplomacije, bi lahko položaj pripadel evropski komisarki za trgovino, Britanki Catherine Ashton.

Pred četrtkovim izrednim zasedanjem v Bruslju že potekajo srečanja o evropskih, zunanjih, obrambnih in razvojnih vprašanjih, ki ga v različnih ministrskih sestavah pripravijo le enkrat na šest mesecev.

V evropski prestolnici se napetost pred četrtkom stopnjuje, o imenih pa nihče noče javno govoriti, je za Radio Slovenija poročala Meta Dragolič. "Predsednik vlade Reinfeldt se ukvarja s telefonsko diplomacijo in vztraja, da bo do četrtka imel predlog. Še vedno je več imen kot položajev, ki jih je treba zapolniti, a se seznam oži," je zatrdila švedska evropska ministrica Cecilia Mallström.