Če bodo laburisti res izgubili na volitvah prihodnje leto, bo Davidu Milibandu zelo prav prišla nova služba v Evropski uniji. Foto: EPA
Če bodo laburisti res izgubili na volitvah prihodnje leto, bo Davidu Milibandu zelo prav prišla nova služba v Evropski uniji. Foto: EPA
Tony Blair
Funkcija predsednika EU-ja je predvidena z Lizbonsko pogodbo, ki bi morala začeti veljati 1. januarja 2010. Foto: EPA

Funkcija predsednika EU-ja bo začela veljati le, če bo vseh 27 držav članic ratificiralo Lizbonsko pogodbo. Kljub njeni nejasni usodi so mediji v zadnjih tednih vse glasneje poročali, da bo ugledno funkcijo prevzel nekdanji premier Velike Britanije Tony Blair, kar je razjezilo mnoge evropske veljake. Njihov glavni argument je predvsem ta, da je med vodenjem otoške države skupaj z ZDA napadel Irak pod pretvezo, da ima Bagdad orožje za množično uničevanje. Drugi razlog proti njegovi kandidaturi je ta, da Blair predstavlja pomembno evropsko državo, ki v marsikaterem pogledu zasenči manjše države članice EU-ja, kot je navsezadnje tudi Slovenija.

Države Beneluksa so tako že izrekle svoj "ne" Tonyju Blairu, saj menijo, da mora iz zgoraj omenjenega razloga vajeti v svoje roke prevzeti nekdo, ki prihaja iz manjše države članice.

Kakšne možnosti ima mladi David Miliband?
S svojim govorom je pred kratkim v Parizu naredil velik vtis na evropske poslance. V njem je očrnil predvsem britanske konservativce na čelu z Davidom Cameronom, ki naj bi se mu doma obetala volilna zmaga spomladi 2010, in Williama Hagua. Zadnja si prizadevata razbiti vladajočo srednjedesničarsko evropsko zvezo in izoblikovati evroskeptično zvezo z desničarskimi vzhodnoevropskimi državami.

"V Bruslju je vzhajajoča zvezda, čeprav nekateri menijo, da je premlad in preveč lahkoveren za opravljanje take funkcije. Res pa je, da ga mnogi evroposlanci zelo cenijo," je za The Independent dejal višji svetovalec za politike pri Evropskem svetu za zunanje odnose Daniel Korski.

44-letni britanski zunanji minister Miliband je za zdaj govorice o svoji kandidaturi zanikal, češ "hvala lepa, dovolj dela ima že kot zunanji minister". Ali bo res kadidiral, bo znano 11. novembra, ko bo Evropski parlament razpravljal o kandidatih za evropskega predsednika.

Za položaj predsednika EU-ja se največkrat omenja:
- nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira,
- nekdanjega španskega premierja Felipeja Gonzaleza,
- luksemburškega premierja Jeana-Clauda Junckerja,
- nizozemskega premierja Jana Petra Balkenendeja,
- nekdanjega finskega premierja Paava Tapia Lipponena,
- nekdanjo irsko premierko Mary Robinson, - nekdanjega belgijskega premierja Guya Verhofstadta,
- nekdanjega irskega premierja Bertieja Aherna.


Pri kandidaturi za prvega predsednika EU-ja se med drugim omenja tudi Carla Bildta, Olija Rehna in Angelo Merkl, ki naj bi imela določene zadržke do kandidature Tonyja Blaira. Kot piše The Independet, je od Milibandove kandidature močno odvisna politična prihodnost Blaira. Za zdaj sta prihodnost Evropske unije in ratifikacija Lizbonske pogodbe odvisni od Češkega predsednika Vaclava Klausa.