Lady Ashton, ki so jo voditelji za novo visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko Unije izbrali 19. novembra, se je že drugi dan po nastopu službe morala braniti vrste kritik in očitkov na zaslišanju pred člani zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta. Po mnenju večine je zaslišanje dobro opravila, saj je pri odgovorih pokazala precej retorične spretnosti. Glavni očitek je letel na pomanjkanje njenih diplomatskih izkušenj in na splošno izkušenj z EU-jem.

"Veliko je bilo povedanega o tem, ali so moje izkušnje res najustreznejše, toda sama nisem nikoli dojemala svojega dela v ozkem smislu. V to vlogo prinašam 28 let izkušenj iz pogajanj in oblikovanja konsenza," je dejala Britanka, ki jo je ena izmed evropskih poslank imenovala kar "javni obraz, oči in telefonska številka EU-ja".

Tudi o morebitnih nekdanjih povezavah s komunističnimi državami
Evroposlanci so Ashtonovo, tudi podpredsednico Evropske komisije, preizkusili z različnimi vprašanji, od odnosov s Kitajsko, Rusijo in Iranom do človekovih pravic in nove evropske zunanje službe. Glede slednje je povedala le, da razmišlja o načinih vzpostavitve službe ter da je glavno vprašanje, kje najti dodatno vrednost, ki bo Uniji zagotovila vpliv na svetovnem odru.

Po poročanju Mete Dragolič, dopisnice RTV-ja iz Bruslja, pa je britanske poslance zanimalo tudi o njenem zbiranju denarja za Kampanjo za jedrsko razorožitev, saj je Ashtonova v 80. letih vodila njene račune, za 40 odstotkov sredstev pa ni bilo mogoče ugotoviti, čigava donacija so bila, zato se je govorilo, da naj bi prišla iz takratne Sovjetske zveze in od komunističnih pristašev v Veliki Britaniji. Ashtonova je te namige zanikala in dejala, da so po njenem večino denarja prispevali udeleženci takratnih velikih demonstracij. "Mogoče nisem vaša izbira, a sem očitno izbira evropskih voditeljev," je še zabrusila enemu izmed poslancev.

Kacin o BiH-u, Peterle o medkulturnem dialogu
Vprašanje sta ji zastavila tudi dva poslanca iz Slovenije, Jelko Kacin (ALDE/LDS) in Alojz Peterle (EPP/NSi). Prvi jo je vprašal o načrtih glede Bosne in Hercegovine, pri čemer je konkretno pozval k okrepitvi urada visokega mednarodnega predstavnika v BiH-u, ki ga EU želi čim prej zapreti. Ashtonova je odgovorila, da je treba razmere v BiH-u temeljito preučiti, in izrazila zaskrbljenost nad stanjem v državi.

Peterleta pa so zanimale njene prioritete, predvsem na področju medkulturnega dialoga. Odgovorila mu je, da je seveda medkulturni dialog izjemno pomemben v zunanji politiki EU-ja. Peterle je sicer še komentiral, da Ashtonova "dobro izgleda z obema klobukoma".

Iz prve roke sta predstavitev slišala tudi Vajgl in Thaler
Na njeno predstavitev sta se odzvala tudi preostala slovenska člana zunanjepolitičnega odbora, Ivo Vajgl (ALDE/Zares) in Zoran Thaler (S&D/SD). Vajgl je ocenil, da tudi po prvem sestanku Ashtonova ostaja "nepopisan list papirja", na vprašanja pa se je "odzvala z rutino, na škodo vsebine". "Kljub temu je bila predstavitev simpatična, da ni bila bolj vsebinska, pa je krivdo treba pripisati tudi formalnim in okostenelim proceduram znotraj Evropskega parlamenta," je še pristavil Vajgl.

Thaler pa je dejal, da se mu je predstavitev zdela "obetajoča". "Ashtonova se je izkazala za odločno, zmerno in načelno voditeljico, ki priznava, da ne ve vsega in se je pripravljena o posameznih temah podučiti. Pomembno je, da v svojih nastopih izpostavlja vrednote, ki jim je EU zavezan," je menil.

Januarja Ashtonovo čaka še drugo, odločilno zaslišanje v Evropskem parlamentu, ki bo potekalo v sklopu zaslišanj vseh kandidatov druge komisije Joseja Manuela Barrosa. Evroposlanci lahko, če ne bodo zadovoljni s slišanim, zavrnejo celotno komisarsko ekipo.