Rehn je v razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve ponovil glavne ugotovitve poročila, ki ga je Komisija predstavila pred nekaj tedni. Bruselj v njem Slovenijo opozarja predvsem na velika tveganja v finančnem sektorju, ki izvirajo iz zadolženosti podjetij in negativnih učinkov procesa njihovega razdolževanja.

Ta tveganja po mnenju Komisije zaostrujejo tudi prepletenost težav finančnega sektorja z javnimi financami, omejena sposobnost prilagajanja kapitalskega trga in trga dela ter gospodarska struktura, v kateri prevladuje državno lastništvo.

Gospodarske razmere v Sloveniji so še obvladljive, a makroekonomska neravnovesja se kopičijo, zato mora vlada dokončati začete reforme in opredeliti konkretne ukrepe v proračunskem in reformnem načrtu, je danes ponovil Rehn.

Slovenija mora načrta v Bruselj poslati na začetku maja. Premierka Alenka Bratušek je napovedala, da bo vlada to storila do 9. maja.

V enoinpolurni razpravi članov odbora z Rehnom o Sloveniji sicer ni bilo izrečenih veliko besed. Razen Rehna v uvodnem nagovoru jo je omenil še francoski evropski poslanec Jean-Paul Gauzes, ki je opozoril, da če je kakšna država v območju evra, ki terja pozornost, to ni Slovenija, temveč Francija. Rehn je na to odvrnil, da je "Slovenija zelo pomembna država, kot vsaka država v EU-ju".

Sloveniji ne bo uspelo zmanjšati primanjkljaja
Sicer pa je bila razprava osredotočena na trenutno najbolj aktualna vprašanja - zategovanje pasu in rast, konsolidacijo javnih financ in mehčanje evropskih proračunskih pravil.

Rehn je ocenil, da si EU zdaj lahko privošči upočasnitev fiskalne konsolidacije, in vnovič nakazal, da se maja še nekaterim državam obeta podaljšanje roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Med članicami Unije, ki bi morale letos primanjkljaj spraviti pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kot zahteva pakt o stabilnosti in rasti, je tudi Slovenija, ki tega cilja ne bo izpolnila. Komisija ji je pred nekaj meseci za letos napovedala 5,1-odstotni primanjkljaj.

Država lahko odpustek, torej podaljšanje roka za odpravo presežnega primanjkljaja, dobi, če sta izpolnjena dva pogoja: če je njen napor pri konsolidaciji javnih financ zadosten in če so k večanju primanjkljaja prispevali nepričakovano neugodni zunanji dejavniki. Lani so te odpustke dobile Grčija, Španija in Portugalska.

Odločitve o tem bo Komisija sprejela maja. Prva sporočila je pričakovati prihodnji teden, ko bo Bruselj predvidoma razgrnil spomladansko gospodarsko napoved, konkretnejše odločitve pa konec meseca, ko bo objavil ocene nacionalnih reformnih in proračunskih programov.