Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so diplomati iz Nemčije, Poljske in Švedske 23. januarja sodelovali na "nezakonitih protestih" v podporo Navalnemu. Razglasili so jih za persone non grate.

Gre za diplomata švedskega in poljskega konzulata v Sankt Peterburgu ter sodelavca nemškega veleposlaništva v Moskvi, so pojasnili. Njihova udeležba na protestu je v nasprotju z njihovim diplomatskim statusom, so poudarili.

"Odrejeno jim je bilo, da morajo Rusijo zapustiti v bližnji prihodnosti," so zapisali na ruskem ministrstvu. Dodali so, da Moskva pričakuje, da bodo v prihodnje diplomati iz teh treh držav "dosledno spoštovali mednarodno pravo".

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ki se je danes v Moskvi srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, je izgon "ostro obsodil". Kritični so bili tudi v prizadetih državah. V Stockholmu pa so to dejanje ruskih oblasti označili za "povsem neutemeljeno".

Do izgona je bila kritična tudi nemška kanclerka Angela Merkel. "Ta izgon je neupravičen. Menimo, da je to samo še en dokaz, da je Rusija trenutno precej oddaljena od vladavine prava," je povedala. Z njo se je strinjal tudi zunanji minister Heiko Maas, ki je dejal, da to dejanje škoduje odnosom med Rusijo in Evropo. "Če Rusija o tej odločitvi ne bo znova premislila, bomo odgovorili," je zapisal na Twitterju.

V izjavi je poudaril, da je nemški diplomat zgolj izpolnjeval svoje naloge v skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih. Na terenu je z zakonitimi sredstvi zbiral podatke o dogajanju, je pojasnil Maas.

Tudi na poljskem zunanjem ministrstvu so zagotovili, da je njihov diplomat zgolj izvajal svoje naloge v skladu z dunajsko konvencijo. O tem so obvestili tudi ruskega veleposlanika v Varšavi, ki so ga poklicali na pogovor.

V sporočilu za javnost so dodali, da bi lahko izgon njihovega diplomata iz Rusije povzročil dodatno škodo odnosom med državama. Poljska bi lahko sprejela "ustrezne ukrepe", če Rusija ne bo razveljavila svoje "napačne odločitve", so opozorili.

V Rusiji v zadnjih dveh tednih potekajo množični protesti, na katerih zahtevajo izpustitev Navalnega, ki so ga ruske oblasti prijele sredi januarja takoj po vrnitvi iz Nemčije. Tam se je zdravil po zastrupitvi z živčnim strupom novičok. Ruska policija je na protestih aretirala več kot 10.000 ljudi.

Borrell in Lavrov za sodelovanje

Borrell in Lavrov sta sicer med današnjim srečanjem izrazila željo, da bi Evropska unija in Rusija nadaljevali sodelovanje kljub razlikam. "Obstajajo teme, pri katerih lahko sodelujemo in moramo sodelovati," je dejal Borrell. Lavrov je dodal, da obe strani podpirata ohranitev in poglobitev kanalov za dialog, vključno glede tem, kjer imata strani različna stališča.

Borrell je na pogovorih z Lavrovom tudi posvaril pred poslabšanjem odnosov med obema stranema in Rusijo znova pozval, naj iz zapora izpusti Navalnega. Že ob začetku pogovorov je Borrell dejal, da so odnosi med EU-jem in Rusijo obremenjeni zaradi aretacije in obsodbe Navalnega. "Naši odnosi so dejansko v težavnem trenutku," je dejal.

Na vprašanje o morebitnih novih sankcijah EU-ja zaradi primera Navalni je Borrell odgovoril, da bodo o tem razpravljali zunanji ministri držav članic EU-ja 22. februarja. Odnosi z Rusijo pa naj bi bili tudi tema marčevskega vrha predsednikov vlad in držav članic EU-ja.

Več članic Unije je sicer kritičnih do prvega obiska visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije v Rusiji po letu 2017, češ da ga bo Moskva predstavila kot dokaz, da si Bruselj želi normalizacije odnosov.

Na novinarski konferenci je visoki zunanjepolitični predstavnik spomnil, da je EU za Rusijo pomemben zunanjetrgovinski partner in velik vir tujih neposrednih naložb. Ob tem je dodal, da so za skupno prihodnost ključnega pomena vprašanja, povezana s pravno državo, civilno družbo in politično svobodo.

Pohvale na račun Sputnika V

Borrell je tudi pohvalil uspešnost ruskega cepiva Sputnik V proti covidu-19. Ob tem je izrazil upanje, da bo rusko cepivo odobreno tudi za uporabo v EU-ju. "To je dobra novica za vse človeštvo, ker pomeni, da bomo imeli več orodij za boj proti pandemiji," je še dejal.

Lavrov je dejal, da sta se Washington in Moskva dogovorila, da "preverita, ali obstaja prostor za sodelovanje" glede cepiv, in da se več evropskih držav "zanima za proizvodnjo cepiva na svojem ozemlju".

Lavrov je ob začetku pogovorov ocenil, da je ključna težava v odnosih med EU-jem in Rusijo pomanjkanje normalnosti. "Seveda, glavno vprašanje, s katerim se vsi soočamo, je pomanjkanje normalnosti v odnosih med Rusijo in Evropsko unijo, dvema največjima akterjema v evrazijskem prostoru. To vsekakor ni zdravo stanje, ki ne koristi nikomur," je še dejal.

Borrell in Lavrov sta govorila tudi o drugih aktualnih vprašanjih, med drugim o oživitvi iranskega jedrskega sporazuma iz leta 2015. Lavrov je glede tega dejal, da sta tako Moskva kot Bruselj odločena, da si bosta še naprej prizadevala za rešitev vprašanj v povezavi z iranskim jedrskim programom.

"Kmalu bomo prišli do ključne točke," je napovedal vodja ruske diplomacije in izrazil pričakovanje, da bodo ZDA, ki so leta 2018 enostransko izstopile iz sporazuma, sprejele odločitev, ali se bodo vrnile k "temu pomembnemu mednarodnemu sporazumu".

Umrl zdravnik, ki je zdravil Navalnega

V Sibiriji v Omsku je medtem umrl namestnik primarija na oddelku anesteziologije in oživljanja Sergej Maksimišin, ki je avgusta lani zdravil Navalnega nemudoma po njegovi zastrupitvi z novičokom. Kot so sporočili iz tamkajšnje bolnišnice, je 56-letni zdravnik umrl nenadoma. Maksimišin je bil v bolnišnici zaposlen 28 let.

Sodelavec Navalnega, ki živi v tujini, Leonid Volkov je za CNN dejal, da je zdravnik skrbel za Navalnega dva dni, vse dokler ga niso odpeljali na zdravljenje v Nemčijo. "Od vseh je vedel največ o zdravstvenem stanju Alekseja," je še dejal Volkov.

Primarija omenjene klinike Aleksandra Murahovskega, ki so ga kritizirali zaradi zdravljenja Navalnega, so medtem novembra lani povišali v regionalnega ministra za zdravje. Murahovski je pri Navalnem ugotovil zgolj presnovne motnje in zanikal, da bi bil Navalni zastrupljen. Navalni je primariju očital, da je ponaredil diagnozo.

Navalni se je zgrudil med letalskim poletom 20. avgusta lani. Po vmesnem postanku so 44-letnika odpeljali v bolnišnico v Omsku. 22. avgusta so ga prepeljali v Berlin, kjer je bil več tednov na zdravljenju. Raziskave več laboratorijev so ugotovile zastrupitev z vojaškim živčnim strupom novičok. Rusija zatrjuje, da Navalni ni bil zastrupljen, in tudi ni uvedla preiskave.

Navalni se je sredi januarja vrnil v Moskvo. Nemudoma po prihodu so ga aretirali in ga na začetku tedna obsodili na tri leta in pol zaporne kazni zaradi kršitev pogojnega izpusta v povezavi s kaznijo, ki so mu jo izrekli zaradi poneverb iz leta 2014. Pogojni izpust naj bi kršil prav z zdravljenjem v Nemčiji.