Na protestih v številnih ruskih mestih je bilo pridržanih 1408 ljudi, največ v Moskvi in Sankt Peterburgu, je sporočila neodvisna organizacija OVD-Info. Na ulicah so se ljudje zbrali z zahtevo po izpustitvi Navalnega, za katerega je sodišče v Moskvi v torek zvečer odločilo, da mu pogojno kazen spremeni v tri leta in pol zapora, ki pa jo bodo zmanjšali za čas, ki ga je že prestal v hišnem priporu.

44-letnik bo tako v zaporu predvidoma dve leti in osem mesecev zaradi kršitve pogojne kazni iz leta 2014 zaradi obtožb o poneverbi. Navalni je obtožbe označil za izgovor, da ga utišajo.

Podporniki Navalnega so že pred razglasitvijo odločitve sodišča pozivali k protestom. Zadnja dva konca tedna pa so na ulicah mest po državi kljub prepovedi potekali množični protesti, na katerih so oblasti pridržale več kot 10.000 ljudi. Nekateri so že bili obsojeni na dolgoletne zaporne kazni.

Kot je za MMC dejal nekdanji Delov dopisnik iz Rusije in poznavalec razmer v tej državi Branko Soban, množične aretacije in večletne zaporne kazni za protestnike kažejo, da se "režim boji protestov in boji se Navalnega".

Navalni ima v Rusiji po Sobanovih besedah veliko podporo. "Pred njegovo vrnitvijo po zastrupitvi ga je gotovo podpiralo nekaj milijonov ljudi," je dejal sogovornik in dodal, da se je ta podpora še povečala z objavo filma o razkošnem dvorcu ob Črnem morju, za katerega Navalni pravi, da je last ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar ta zanika. Posnetek si je na platformi YouTube ogledalo že več kot 100 milijonov ljudi. Kot je poudaril Soban, Navalni zelo spretno uporablja družbena omrežja.

V protestih, ki zadnje tedne potekajo po državi, "gre definitivno za nekaj novega", meni Soban. V primerjavi s tistimi, ki so proti nepravilnostim na parlamentarnih volitvah potekali v letih 2011 in 2012, je glavna razlika ta, da "tokrat na ulice prihajajo predvsem mladi ljudje".

"Na ulice je prišla generacija, ki ne pozna drugega kot Putina in njegove oligarhe," je dejal Soban. Putin je namreč na oblasti ‒ na predsedniškem ali premierskem položaju ‒ neprekinjeno od leta 2000. Kot dodaja Soban, pa predsednik očitno ne ve, kaj naj naredi s to novo generacijo, ki ne pristaja več na njegove prijeme.

Po navedbah aktivistov za človekove pravice je bilo samo v nedeljo na protestih po vsej državi aretiranih 205 mladoletnikov. Oblasti nameravajo med drugim razporediti straže v šolah, ki bi zagotovile, da se mladi ne bodo več udeleževali protestov, je v torek poročal ruski časnik Kommersant. Posebej usposobljeno osebje naj bi se z mladimi pogovarjalo "v njihovem jeziku" in razpravljalo tudi o nedovoljenih shodih. Kremelj se trudi doseči mlado generacijo, ki se glede protestov obvešča po družbenih omrežjih.

Novost tokratnih protestov je tudi njihova geografska razširjenost. Če so bili protesti leta 2011 omejeni predvsem na Moskvo, Sankt Peterburg in še nekaj večjih mest, se tokrat protesti odvijajo po vsej Rusiji, je dejal Soban. "Praktično ni več kraja v Rusiji, kjer ljudje ne bi šli na ulice, spodbudil jih je pa ravno Navalni".

Lahko "nacionalist" združi opozicijo?

Navalni se je uveljavil kot protikorupcijski aktivist in zagovornik demokratizacije Rusije, a je po mnenju Sobana "dokaj kontroverzna osebnost". Navalni je bil namreč na začetku 21. stoletja zagovornik neoliberalnih politik, nizke javne porabe, široke privatizacije, šibke države. Nato je postal ultranacionalist, začel je sodelovati s skrajno desnico. Pretežno muslimansko prebivalstvo Severnega Kavkaza je denimo označil za "ščurke", ki da jih je treba pobiti. Bil je soorganizator skrajno desnega "Ruskega pohoda", vsakoletne parade, na katerih udeleženci vzklikajo "Rusija za Ruse" in "Prenehajte hraniti Kavkaz".

"Je nacionalist in je podprl okupacijo Krima, kljub temu pa je zdaj vso svojo moč posvetil poskusom spremembe režima," glede Navalnega meni Soban, ki ob tem opozarja na neenotnost ruske opozicije, ki je v nezavidljivem položaju. "Tragična anekdota je, da ima opozicija v Rusiji tri možnosti: odhod iz države, zapor ali grob," je dejal. Konec februarja bo minilo šest let od atentata na opozicijskega politika Borisa Nemcova.

Po Sobanovem mnenju Navalni sicer lahko združi opozicijo, "a čez noč do spremembe režima ne bo prišlo, saj ima Putin še vedno vse vajeti trdno v rokah. Treba pa se je zavedati, da režimi praviloma na padejo zaradi moči nasprotnikov, ampak predvsem zaradi lastnih napak. Teh pa je ogromno".

Rusija, je dejal Soban, je "ena najbolj skorumpiranih držav na svetu", svobodnih volitev in medijev ni, sodstvo pa ni neodvisno. Kot je dodal, "seveda ne vemo, kaj bi pomenilo, če bi prišel na oblast Navalni, a obstoječi režim Rusijo poriva nazaj, namesto v prihodnost".

Pritiski iz tujine, grožnje z dodatnimi sankcijami

Medtem se vrstijo pozivi iz tujine, naj ruske oblasti Navalnega izpustijo. Kot poroča nemški portal Deutsche Welle, k temu pozivajo ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, tudi EU. Britanski premier Boris Johnson je odločitev sodišča označil za "strahopetno", britanski zunanji minister Dominic Raab pa za "perverzno".

Da je zaprtje Navalnega nesprejemljivo, je sporočil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. "Politično nestrinjanje ni nikoli zločin," je dejal.

EU ne bo sprejel sodbe, pa je sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je dodal, da "pravica ne sme biti politizirana".

Sorodna novica Na shodih v podporo Navalnemu pridržali več kot 1400 protestnikov

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je kritizirala odločitev sodišča in zanjo dejala, da je "daleč od vsakršnih standardov vladavine prava". Pozvala je tudi k prenehanju preganjanja mirnih protestnikov. Nemška vlada je sporočila še, da ne morejo izključiti dodatnih sankcij zoper Rusijo.

Na pomen sankcij opozarja tudi Soban. Kot je dejal, oligarhi brez Kremlja ne morejo preživeti. Navalni "te popkovine sam ne more presekati". Učinkovito jo je mogoče presekati le na en način, in sicer da se zamrzne ves ruski denar v tujih bankah, predvsem v Londonu in ZDA, meni. To je po mnenju Sobana najučinkovitejši način, da se "zlomi Putinov režim".