V SDS-u se ne strinjajo z razlago, da sta EU in visoka zunanjepolitična predstavnica Catherine Ashton Sloveniji storila krivico, temveč menijo, da gre v resnici za zgrešeno politiko slovenskega zunanjega ministrstva oziroma dejavnikov, ki so se ukvarjali s predlaganjem lokacij, kjer naj bi delovali.

Kot so v SDS-u zapisali v sporočilu za javnost, je bilo predlaganje kandidatov nepremišljeno, nepregledno in politično pristransko. Po njihovem mnenju bi morali predlagati izkušene, strokovno neoporečne in evropsko uveljavljene kandidate, "na primer tiste, ki so se izkazali v času uspešnega slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja". "Nikakor ne bi smeli vsiljevati kandidatov, ki so ravno v odločilnih trenutkih rušili evropsko politiko do Zahodnega Balkana," menijo v SDS-u, pri čemer omenjajo afero z washingtonsko depešo ob začetku slovenskega predsedovanja EU-ju.

Cena neuspehov slovenske zunanje politike na Zahodnem Balkanu?
V SDS-u so prepričani, da je poleg izbora ljudi na odločitev Ashtonove zagotovo vplivalo to, da politika Slovenije do Zahodnega Balkana v zadnjem času ni bila uspešna, pri čemer izpostavljajo nepremišljeno blokado Hrvaške v pogajanjih z EU-jem in neuspešno srečanje voditeljev držav Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju.

Ashtonova je v sredo razkrila seznam 29 imenovanj na visoke položaje v evropski diplomatski službi. Med novoimenovanimi veleposlaniki EU-ja v tretjih državah ni bilo nobenega Slovenca, čeprav sta se v drugi krog izbirnega postopka prebila dva slovenska kandidata - za položaja v Makedoniji in Albaniji - in je Slovenija računala na eno izmed teh mest.