Potem ko je šest premierjev članic EU-ja, med njimi tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša, pretekli petek v skupnem pismu pozvalo k enakemu dostopu do cepiv, je danes potekalo še virtualno srečanje s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom.

V Janševem kabinetu so v sporočilu za javnost o srečanju zapisali, da so sogovorniki na današnji videokonferenci spregovorili o dodatnih dobavah cepiva proti covidu-19 in mehanizmih za zagotavljanje 70-odstotne precepljenosti vseh odraslih državljanov EU-ja do poletja.

Viri pri EU-ju pa so sporočili, da so voditelji delili svojo zaskrbljenost zaradi morebitnih vrzeli pri razdelitvi cepiv med članicami glede na to, da eno podjetje ni spoštovalo svojih zavez. Povedali so tudi, da o tem danes razpravljalo veleposlaniki članic pri EU-ju.

Izpostavili so, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, v preteklih dneh ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in načela pro rata.

To je po mnenju voditeljev v nasprotju z duhom evropske solidarnosti in lahko ustvari ogromne razlike med članicami pri spoprijemanju s pandemijo covida-19, zato so predsednika Evropskega sveta Michela pozvali k čimprejšnji razpravi o razdeljevanju cepiv na vrhu.

Sorodna novica Janša: Cilj je, da bi do konca junija epidemijo v Evropi zaustavili

Voditelji članic Unije se bodo sicer konec prihodnjega tedna sešli na rednem dvodnevnem marčnem zasedanju. Srečanja skupin voditeljev z Michelom so običajno del priprav na vrh.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je peterico kolegov že gostil na hibridnem – delno fizičnem, delno virtualnem – sestanku na Dunaju.

Zavzeli so se za pravičnejšo razdelitev cepiv proti covidu-19 v EU-ju in korektivni mehanizem, saj da bi se lahko v nasprotnem primeru Unija znašla v politični krizi.

V Evropski komisiji sicer izpostavljajo, da se o razdeljevanju cepiv pogajajo članice. Izhodišče je sistem pro rata glede na prebivalstvo, vendar se lahko države odločijo drugače, kar potem vodi v neenakomerno porazdelitev cepiv.

Ko se je razdeljevalo 100 milijonov odmerkov, Slovenija ni naročila ničesar

Slovenija na primer celotnega deleža, ki bi ji v prvem in drugem četrtletju pripadel po sistemu pro rata, ne dosega, ker lani decembra ni sodelovala v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja. Tako sta se poleg nje tedaj odločili le še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor.

Gre za prvo pogodbo z BioNTechom in Pfizerjem, v okviru katere je bilo najprej na voljo 200 milijonov odmerkov, nato pa še dodatnih 100 milijonov odmerkov. Ko so članice razdeljevale 100 milijonov odmerkov, ni Slovenija naročila ničesar.