Slovaški parlament je po maratonsko dolgi seji v torek pozno zvečer zavrnil povečanje sklada s 440 na skoraj 780 milijard evrov, s čimer je padla tudi vlada, saj je premierka Iveta Radičova na sprejetje sklepa o krepitvi mehanizma vezala zaupnico vladi.

Za padec vlade ima največ zaslug koalicijska stranka Svoboda in Solidarnost (SaS), ki je od vsega začetka nasprotovala povečanju sklada za finančno pomoč obubožanim državam v evrskem območju.

Čeprav podpirajo krepitev mehanizma, pa so proti njemu v torek glasovali tudi poslanci opozicijske levosredinske stranke Smer nekdanjega premierja Roberta Fica, saj je bil njihov namen padec desnosredinske vlade. Tri stranke odhajajoče štiričlanske koalicije so se s Ficem zdaj dogovorile o potrditvi mehanizma, več podrobnosti pa ni znanih.

V skladu z ustavo, naj bi se glasovanje ponovilo v roku dveh dni. Slovaški finančni minister Ivan Mikloš je v telefonskem pogovoru avstrijski kolegici Marii Feker zagotovil, da se bodo hitro dogovorili. Evropska unija je Slovaško pozvala k čimprejšnji potrditvi začasnega kriznega mehanizma.

V Bruslju stavijo na preudarnost v Bratislavi
"Naša skupna valuta igra ključno vlogo pri odločitvah o investicijah, rasti in službah. Gre za blaginjo nas vseh," sta v skupni izjavi zapisala predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki sta prepričana, da se slovaške oblasti in parlament popolnoma zavedajo, da ključnega pomena okrepljenega in prožnejšega evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF).

Slovaška s 5,4 milijona prebivalci predstavlja manj kot dva odstotka prebivalstva evrskega območja, njen delež v gospodarstvu območja skupne valute pa znaša le en odstotek. Za zdaj ostaja edina od 17 članic, ki ni potrdila krepitve mehanizma.

Slovaški del v 440 milijard evrov vrednem skladu znaša 7,7 milijarde evrov, a po mnenju vodje SaS-a Richarda Sulika gre za nepravičen delež, saj njegova država dosega 74 odstotkov povprečja gospodarske proizvodnje v Evropski uniji, kar je manj kot Grčija, ki je najbolj potrebna pomoči in dosega 89 odstotkov povprečja.

Glede na javnomnenjske ankete 45 odstotkov Slovakov podpira mehanizem, 36 odstotkov pa jih je proti.

V zraku predčasne volitve
Po padcu vlade premierke Radičove še ni povsem jasno, kaj sledi, a najbolj verjetno je, da bodo sledile predčasne parlamentarne volitve, čeprav obstaja tudi možnost oblikovanja nove vlade z opozicijsko stranko Smer, ki se zavzema za predčasne volitve, za katere pa mora v 150-članskem parlamentu glasovati najmanj 90 poslancev.

Slovaški predsednik Ivan Gašparovič, čigar naloga je imenovanje mandatarja, je zaradi domače politične krize prekinil obisk v Aziji in se v četrtek vrača v domovino.