EFSF deluje tako, da članice območja evra jamčijo za zadolževanje posebne družbe za stabilnost evra s sedežem v Luksemburgu. Ta nato sredstva, ki jih pridobi z boniteto AAA, posoja naprej članicam evrskega območja v težavah. Foto: EPA
EFSF deluje tako, da članice območja evra jamčijo za zadolževanje posebne družbe za stabilnost evra s sedežem v Luksemburgu. Ta nato sredstva, ki jih pridobi z boniteto AAA, posoja naprej članicam evrskega območja v težavah. Foto: EPA

Novela, ki jo je DZ sprejel 27. septembra, v zakonsko podlago prenaša vsebino dogovora voditeljev držav članic območja evra z 21. julija, ko so med drugim potrdili 109 milijard evrov dodatne pomoči prezadolženi Grčiji iz javnih virov. Ta se bo po novem izplačevala skozi EFSF in ne več skozi dvostranska posojila preostalih članic območja evra.

Poroštvena obveznost Slovenije 3,664 milijarde evrov
Novela predvideva krepitev mehanizma EFSF, ki bo imel po novem 779,8 milijarde evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil.

Poroštvena obveznost Slovenije se z zdajšnjih 2,073 milijarde evrov, kar zajema tako višino glavnice kot obresti ter stroške instrumentov financiranja in finančnih poslov EFSF, povečuje na 3,664 milijarde evrov za glavnico instrumentov financiranja ter finančnih poslov EFSF. Slovenija daje ob tem poroštvo tudi za znesek pripadajočih obresti in stroškov.

Mehanizem se bo sprožal tudi kot preventivni ukrep
EFSF deluje tako, da članice območja evra jamčijo za zadolževanje posebne družbe za stabilnost evra s sedežem v Luksemburgu. Ta nato sredstva, ki jih pridobi z boniteto AAA, posoja naprej članicam evrskega območja v težavah.

Mehanizem se bo lahko po novem sprožal tudi kot preventivni ukrep za preprečevanje resnih finančnih in dolžniških težav v območju evra, služil bo lahko za pomoč državam pri dokapitalizaciji finančnih ustanov, nastopal pa bo lahko tudi na sekundarnem trgu državnih obveznic članic evrskega območja, da bi se tako preprečilo širjenje dolžniških težav.