Finančni minister, ki opravlja tekoče posle, je na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu tudi dejal, da poročila hiše Moody's še ni prebral, glede na informacije, ki jih ima, pa meni, da gre pri znižanju ocene za posledico težav finančnega sektorja pri zagotavljanju ustrezne kreditne aktivnosti.

"Slovenija del evropskega finančnega trga"
Ob tem je dodal, da je Slovenija del evropskega finančnega trga, in če bo ta deloval normalno, bo deloval tudi v Sloveniji. "Ni pričakovati, da bi imeli v Sloveniji posebno finančno krizo, drugje v Evropi pa je ne bi bilo," je dejal Križanič.

Na vprašanje, ali se lahko ocena hiše Moody's izboljša, je minister odgovoril, da imajo različne ukrepe za izboljšanje kreditne aktivnosti, kot so različne jamstvene sheme in depoziti države v bankah, ki pa se od lanskega julija naprej več ne obnesejo.

Dokapitalizacija NLB-ja prihodnjo pomlad?
"Že spomladi smo skušali z dokapitalizacijami in v prvih mesecih prihodnjega leta bo naslednja, to je dokapitalizacija NLB-ja, kar bi moralo zadostovati za izboljšanje kreditne aktivnosti," je dejal in dodal, da si lahko slovenski gospodarski subjekti izposojajo tudi zunaj Slovenije.

Ob vprašanju, ali se lahko Sloveniji zgodi, da bo šla po poti Grčije, pa je Križanič opozoril na padec pokojninske reforme. "S tem smo prišli v ospredje pozornosti. Trgi so dobili signal, da naj Slovenija ne bi bila sposobna varčevati. Upam, da bo tudi nova vlada dovolj odločna, da bomo do leta 2013 proračunski primanjkljaj spravili pod tri odstotke, strukturnega oziroma dolgoročnega pa odpravili. Slednji je nastal z davčno reformo leta 2005 in potem 2007, kar je bilo preveč optimistično zaradi prešibkih finančnih virov za potrebe," je povedal Križanič. Po njegovih besedah bo morala Slovenija dokazati, da dolgoročno obvladuje svoje stroške.

Križanič: Najpomembnejša reforma je pokojninska
"Najpomembnejša reforma je tu pokojninska," je dejal in pojasnil, da imamo ljudi z znanjem in dovolj močan zdravstveni sistem, da lahko delamo dalj časa. "Pokojninska reforma je to stimulirala in mislim, da bo treba nekaj podobnega oblikovati tudi po referendumu, da nas ne bodo gledali kot državo, v katero je nevarno posojati, ker ni sposobna obvladovati svojih stroškov. Tudi če kratkoročno z ukrepi na kapitalskih trgih položaj obvladamo, bomo imeli brez reforme dolgoročno resen problem," je dejal Križanič.

V Washingtonu ministri in guvernerji centralnih bank razpravljajo o okrepljenih recesijskih pritiskih, med drugim zaradi krize trga državnih obveznic v Evropi, zaradi pregrevanja ekonomij hitro rastočih držav, nesreče na Japonskem in drugih vzrokov. Križanič je dejal, da ima območje evra zdaj dovolj čvrst mehanizem upnika na zadnji ravni (EFSF). V Sloveniji pa je v parlamentarnem postopku zakon o tem mehanizmu, ki bo lahko odpravljal tudi vzroke, in ne le posledice krize na trgu.

"Interes za dokapitalizacijo dober"
Razprava poteka tudi o vprašanju dokapitalizacije bank zaradi razmer po zadnji krizi. Zaželene so dokapitalizacije iz zasebnega sektorja, če pa to ni mogoče, mora pomagati tudi država. Na vprašanje, ali so napredovali pri iskanju partnerjev za dokapitalizacijo NLB-ja, je Križanič odgovoril, da potekajo intenzivni pogovori in ocene nekaterih zainteresiranih ustanov. Interes za dokapitalizacijo naj bi bil dober, vendar pa je vprašanje cena in glede na ceno tudi udeležba obstoječih delničarjev.

Minister, ki opravlja tekoče posle, se danes udeležuje zasedanj Mednarodnega finančnega in monetarnega odbora (IMFC) ter Razvojnega odbora Svetovne banke in IMF-a. Vmes pa opravlja številna bilateralna srečanja. Srečal se je z izvršnim direktorjem pri IMF-u Willyjem Kiekensom, izvršnim direktorjem Svetovne banke Konstantinom Huberjem, vodjo misije IMF-a za Slovenijo Antoniom Spilimbergom, podpredsednikom Mednarodne finančne korporacije (IFC) Janamitro Devanom in drugimi sogovorniki.