V Banki Slovenije znižanja bonitetne ocene Slovenije ne komentirajo. Pravijo le, da ga podrobno preučujejo in bodo svoje ugotovitve podali po prihodnji seji.
Kreditna ocena naše države je po odločitvi agencije Moody's padla za eno stopnjo, s tretje najvišje Aa2 na Aa3. Aa2 so nam prisodili leta 2006, rahlo zvišanje je sledilo še leta 2009, ko so oznako "stabilno" spremenili v "pozitivno". Zdaj je spet na ravni izpred petih let. Prav tako so sporočili, da se lahko ocena zniža še bolj.
Minister za razvoj Mitja Gaspari je ocenil, da je ocena pričakovana in dokaj točna. "Verjetno sledi še kakšna taka ocena," je napovedal in dodal, da so razlogi tudi v padcu referendumov.
Gaspari je na novinarski konferenci še zatrdil, da državne dokapitalizacije NLB-ja letos ne bo. Zaskrbljen je, ker se govori samo o kapitalih, ne pa o programih. "Ogromno dela čaka upravo in nadzorni svet," je prepričan. Napovedal je, da bodo v DZ poslali intervencijski zakon, kar je za državo nujno in potrebno. Če DZ zakona ne bo obravnaval ali ga bo zavrnil, pa prevzema odgovornost. Ali bo intervencijski zakon temeljil na odpuščanju in nižanju plač, Gaspari ni želel razkriti, je pa napovedal, da bo več znanega v prihodnjem tednu.
Mitja Gaspari je na novinarski konferenci tudi zanikal govorice, da naj bi bil kandidat za mandatarja. Kot vzrok je navedel osebne razloge.
"Še naprej trdno verjamemo v to, da se bo slovensko gospodarstvo v prihajajočih mesecih zmožno spopasti s temi izzivi," je še poudaril tiskovni predstavnik komisije Bailly v odzivu na odločitev ene izmed vodilnih bonitetnih hiš Moody's glede Slovenije.
Bančni sistem doživlja stres
V bonitetni hiši namreč menijo, da se povečuje tveganje, da bo morala vlada dodatno podpreti bančni sistem, hkrati pa pričakujejo poslabšanje napovedi za srednjeročno gospodarsko rast. Na to bi namreč lahko vplivale manjša dostopnost posojil zaradi stresa v bančnem sistemu in pričakovane upočasnitve rasti izvoza, ki so posledica upočasnitve svetovne gospodarske rasti.
Veliko je odvisno od vlade in reform
Hkrati sta na znižanje ocene vplivala tudi naraščajoča politična negotovost in tveganje pri izvajanju načrtov za fiskalno konsolidacijo ter strukturnih reform, ki so potrebne za preprečevanje nadaljevanja rasti vladnega dolga. Prihodnja ocena bo tako odvisna od sposobnosti vlade, da doseže velikopotezne cilje fiskalne konsolidacije in zažene strukturne reforme.
Kaj bodo odločile druge bonitetne hiše?
Podobno so že na začetku avgusta napovedovali v drugi bonitetni hiši Standard & Poors, kjer so takrat znižali oceno ZDA. Tudi oni so pozorni predvsem na to, kako uspešno država brzda javnofinančni primanjkljaj in dolg.
Pahor s poslanci o mogočih ukrepih
Prav zato na slovenskem finančnem ministrstvu nad znižanjem niso presenečeni, saj so to pričakovali že po padcu pokojninske reforme na referendumu, Borut Pahor pa je na negativne vplive politične negotovosti pred izglasovanjem nezaupnice opozoril poslance. Vendar pa menijo, da so bonitetne hiše preveč previdne in da niso upoštevale vseh ukrepov, ki so že bili izvedeni.
Pojasnili so še, da znižanje bonitetne ocene Slovenije, ki ga je objavila mednarodna bonitetna hiša Moody's, v SDS-u obžalujejo, ob tem pa poudarjajo, da je znižanje predvsem posledica tega, da vlada ni sanirala bančnega sistema (vključno z neustanovitvijo slabe banke) in izboljšala podjetniškega okolja, s čimer bi gospodarstvo postalo bolj konkurenčno. Kot pravijo, podobno danes opozarjajo tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Se bo pa Pahor, ki opravlja tekoče posle premierja, v torek ob robu zasedanja DZ-ja posvetoval s poslankami in poslanci o mogočih kratkoročnih ukrepih, ki bi jih vlada kljub omejenim pristojnostim lahko predložila v obravnavo DZ, da bi nadaljnja konsolidacija javnih financ potekala nemoteno.
Ekonomisti so takšno odločitev pričakovali
Da bo Slovenija izgubila visoko oceno, so napovedovali tudi ekonomisti. Kljub temu pa se Janez Šušteršič s koprske fakultete za menedžment ne strinja z oceno agencije Moody's glede političnega stanja v državi. "Meni se zdi ta ocena mogoče malo hitra in pretirana. Glede operativnosti vlade se ni veliko spremenilo, v bistvu že nekaj časa ni imela veliko podpore in je s težavo sprejemala odločitve," je spomnil.
Ga pa nižja ocena, podobno kot dekana ljubljanske ekonomske fakultete Dušana Mramorja, ni presenetila. Mramor pravi, da je politična kriza verjetno le povod za takšno odločitev, saj se vzroki pojavljajo že dalj časa. Osnovna vzroka znižanja sta namreč po njegovem mnenju izjemno povečanje zadolženosti bank in podjetij v času prejšnje vlade Janeza Janše ter povečanje zadolženosti države v času Pahorjeve vlade.
"Poleg tega gre tudi za dolgoročni problem v zvezi s staranjem prebivalstva," je dodal. Trenutne ravni izdatkov namreč na dolgi rok brez pokojninske reforme, reforme trga dela ter sprememb pri davkih ne bo mogoče vzdrževati. "Lahko pričakujemo, da se bodo enako odzvale tudi druge agencije, Standard & Poor's in Fitch," še meni.
V Banki Slovenije znižanja bonitetne ocene Slovenije ne komentirajo. Pravijo le, da ga podrobno preučujejo in bodo svoje ugotovitve podali po prihodnji seji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje