V slovenski vladi pravijo, da je zato pomembno, da jeseni potrdimo rebalans proračuna, po katerem bo država porabila 350 milijonov evrov manj. Ekonomisti pa menijo, da to ne bo dovolj, je za TV Dnevnik poročala Lidija Pak.
Bonitetna hiša Standard & Poors je tudi po padcu pokojninske reforme za Slovenijo ohranila oceno dvojni AA, a z negativnimi napovedmi. Po besedah Petra Groznika z Ekonomske fakultete v Ljubljani to pomeni, da nekaj časa še imamo, vendar moramo začeti ukrepati. "Pozorni bodo, kako uspešno država brzda primanjkljaj in dolg," je še pojasnil.
Borzni analitiki poudarjajo, da podatki sicer še ne kažejo na recesijo, dogajanje na finančnih trgih pa vsekakor kaže na pričakovanja vlagateljev glede prihodnosti gospodarstva. V prihodnjih dneh bodo po njihovem mnenju odločilna dejanja osrednjih institucij in politikov, ki morajo zagotoviti zmanjšanje zadolženosti držav in ohranjanje rasti.
Gregor Pipan iz borznoposredniške družbe GBD meni, da je trenutno še preuranjeno govoriti o ponovnem padcu v recesijo, prav tako pa tega tudi ne moremo z gotovostjo ovreči. Trenutno padanje tečajev tako lahko pomeni prihod nove recesije, lahko pa pomeni tudi samo znižanje gospodarske aktivnosti, se strinja tudi vodja upraviteljev NLB Skladov Lan Filipič.
Kaj se bo dogajalo v prihodnje, je po Pipanovem mnenju skorajda nemogoče napovedovati. "Lahko bi rekli, da so vse niti v rokah politikov, ki morajo predstaviti kredibilne načrte za zmanjšanje zadolženosti držav ter hkrati ohraniti zadostno stopnjo gospodarske rasti," je ocenil. Analitik borznoposredniške družbe Alta Invest Matej Šimnic je dodal, da se bodo v prihodnjih dneh trgi verjetno osredotočali predvsem na komentarje in dejanja institucij, ki lahko vplivajo na dinamiko svetovnih gospodarstev. Vlagateljem priporoča previdnost in zaenkrat odsvetuje prehitro odprodajo delnic podjetij, ki so v finančno dobrem stanju.
Dolg Slovenije raste
Če bodo poslanci rebalans jeseni sprejeli, bo država lahko potrošila 350 milijonov manj. Primanjkljaj države bi tako letos ostal pri 5,6 odstotka, cilj pa je tudi, da bi drugo leto padel pod štiri odstotke. Zadolženost Slovenije je bila v primerjavi z drugimi državami lani neproblematična, vendar pa slovenski dolg raste. Drugo leto naj bi znašal 17 milijard ali 45 odstotkov BDP-ja. Zato bo treba doreči, kaj lahko država še financira in po kakšni ceni.
Gaspari: Finančni viri bodo še bolj omejeni
Groznik meni, "da ni zadosti, da se omejuje zaposlovanje". "Morali bi tudi korenito znižati število zaposlenih v javnem sektorju, zagristi v pokojninsko blagajno," predlaga pa tudi korenitejšo zdravstveno reformo. Ne pričakuje vnovične recesije, ampak "anemično stagnacijsko obdobje".
Ob tem Mitja Gaspari iz službe vlade za razvoj in evropske zadeve poudarja, da se mora Slovenija "zelo resno pripraviti na možnost, da bodo finančni viri še bolj omejeni kot po krizi 2008, 2009". "Zato je zelo pomembno, kakšno strategijo državnega premoženja bomo v jesenskih mesecih sprejeli," je sklenil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje