Pred dnevi je veliko prahu dvignila že nemška kanclerka Angela Merkel, ki je Francijo in Italijo pozvala, naj pred marčevskim odločanjem Evropske komisije o tem, ali sta njuna proračuna v skladu s pravili, sprejmeta še dodatne ukrepe. Rim in Pariz sta ji jezno odgovorila, naj raje "pometa pred svojim pragom".

Evropska komisija je pri ocenjevanju skladnosti proračunov z evropskimi pravili države razdelila v tri skupine: tiste s tveganji, pretežno skladne in skladne s pravili. Tveganja Komisija ugotavlja v Franciji, Italiji, Španiji, Belgiji, Avstriji, na Portugalskem in Malti. Pretežno skladne s pravili so Slovenija, Estonija, Latvija in Finska. Proračuni Nemčije, Irske, Luksemburga, Nizozemske in Slovaške pa so v skladu s pravili.

Če države, ki nimajo skladnih proračunov z evropskimi, ne bodo sprejele še dodatnih ukrepov pred novim rokom, bi jim lahko Bruselj Franciji izrekel finančno kazen zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, proti Italiji pa bi lahko uvedel disciplinski proces zaradi njenih stopenj zadolženosti.

Pravila morajo veljati za vse
Zdaj je olje na ogenj prilil še slovaški finančni minister Peter Kazimir, ki je poudaril, "da morajo pravila veljati za vse". Prenos fiskalnega pravila v nacionalne zakonodaje namreč zahteva fiskalni pakt. Fiskalno pravilo namreč določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Slovaški je uspelo zmanjšati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja, ki je meja, pri kateri se avtomatično sprožijo proračunske omejitve, ki so določene v zakonu. Ker si območje evra obupno želi gospodarsko rast, s katero bi se zmanjšal dolg, je predsednik Evropske komisije Jean-Cloud Juncker pred dnevi razkril 300 milijardni zagonski načrt. "To bo zagnalo gospodarstvo," je dejal Kazimir in dodal, da lahko reši "nekaj stvari, ne pa vse. Držati se moraš fiskalne konsolidacije in strukturnih reform."

Več naložb v projekte srednjeevropskih držav
Dejal je, da bi se sredstva zagonskega načrta lahko uporabila tudi za projekte srednjeevropskih držav, kot so Češka, Slovaška in Madžarska, med katerimi bi bil tudi energetski. Pod pritiski, da bi zvišala svoje naložbe, je tudi Nemčija, ki se ideji upira, saj ne želi uničiti svojega načrta, da bo imela prvič v 50 letih uravnotežen proračun. Kazimir je še dejal, da, čeprav bi bilo več naložb še kako dobrodošlih, bi morala Nemčija to storiti prostovoljno.