Po objavi intervjuja z Merklovo za nemški dnevnik Die Welt je v Rimu in Parizu završalo. Merklova je namreč v njem pozvala Italijo in Francijo, naj pred marčevskim odločanjem Evropske komisije o tem, ali sta njuna proračuna v skladu s pravili, sprejmeta še dodatne ukrepe. Če ti ne bodo sprejeti pred novim rokom, bi lahko Bruselj Franciji izrekel finančno kazen zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, proti Italiji pa bi lahko uvedel disciplinski proces zaradi njenih stopenj zadolženosti.

"Komisija je jasno povedala, da to, kar je bilo postavljeno na mizo doslej, ni dovolj. S tem se strinjam," je dejala prva dama nemške politike.

Visoki italijanski uradniki so se na njen komentar odzvali ostro, rekoč, da je obžalovanja vredno, da Merklova reforme, ki jih je uvedel premier Matteo Renzi, ocenjuje kot nezadostne. "Italijanska vlada si nikoli ni dovolila, da bi komentirala drugo članico Evropske unije, in pozivamo Nemčijo, naj stori enako," je v izjavi zapisal podsekretar za evropske zadeve Sandro Gozi. "Mogoče bi se morala kanclerka Merklova osredotočili na domače povpraševanje, na pomanjkanje investicije in proračunska nesorazmerja. To bi bil pomemben doprinos, ki ga Evropa od Berlina pričakuje že dolgo, a ga doslej še ni dočakala."

Podobno ostri so bili tudi v Parizu. Francoski finančni minister Michel Sapin je dejal, da so bile pripombe Merklove verjetno namenjene članom njene stranke, konservativne CDU, ki se bodo prihodnji teden srečali na letnem kongresu v Kölnu. Ob tem je opozoril, da ima Nemčija svoje težave, od razpadajočih cest do nizke stopnje rodnosti. "V Nemčiji se število prebivalcev niža vsako leto," je bil oster Sapin.

Lani je Evropska komisija prevzela nove naloge in pristojnosti, med njimi je tudi ta, da ima pravico ocenjevati proračune posameznih držav članic in poskrbeti, da so ti v skladu z evropskimi dogovori. Ima tudi pravico kaznovati posamezno državo, če ta ne uresniči načrtov, prav ta pristojnost kaznovanja pa je zelo občutljiva tema za posamezne države.

Renzi še povečal javni dolg
V luči pripomb Evropske komisije je Renzi oktobra prvotni proračun spremenil: za 4,5 milijarde evrov oz. 0,3 odstotka BDP-ja je še dodatno zadolžil Italijo. Ker je tretje največje evropsko gospodarstvo v primežu recesije, nezaposlenost pa je presegla 13-odstotkov, kar je največ v zadnjih 40 letih, se želi Renzi izogniti novemu varčevanju.

Francija na evropskem pravilu šele čez 3 leta
Pariz se je sprva obvezal, da bo svoj primanjkljaj do leta 2013 znižal na 3 odstotke BDP-ja, kolikor je zgornja meja, ki jo dovoljuje Unija, a zdaj dodaja, da bo ta cilj mogoče uresničiti do leta 2017, zaradi česar so vzniknila nova trenja. Sapin je prejšnji teden, da bodo z izrednimi prihranki primanjkljaj prihodnje leto "zbili" na 4,1 odstotka BDP-ja, s čimer bodo presegli prejšnji cilj, to je 4,3 odstotka.