Slovenija bo prispevala 0,61 odstotka tega deleža za Mednarodni državni sklad (IMF) oziroma 910 milijonov evrov. Številke so okvirne in vključujejo 13 držav v območju evra - z izjemo Grčije, Portugalske in Irske, ki prejemajo mednarodno finančno pomoč, ter brez Estonije, saj temeljijo na kvotah iz leta 2010, medtem ko je Estonija članica območja evra od letos. Omenjenih 13 članic evrskega območja skupaj predstavlja približno petino kvot; Slovenija 0,123 odstotka.

London bi sodeloval v okviru G 20
Pripravljenost za sodelovanje pri krepitvi IMF-a so nakazale tudi štiri nečlanice evrskega območja - Češka, Danska, Poljska in Švedska. Velika Britanija je nakazala, da bo svoj prispevek opredelila v začetku prihodnjega leta v okviru G 20. Finančni ministri Unije so v izjavi pozvali članice skupine G 20 in druge finančno močne članice IMF-a, naj prav tako prispevajo k povečanju sredstev denarnega sklada in tako podprejo prizadevanja za zaščito globalne finančne stabilnosti in "zapolnijo globalne finančne vrzeli".

Za krepitev sredstev IMF-a v višini do 200 milijard evrov dvostranskih posojil članic EU-ja so se 9. decembra dogovorili voditelji članic evropske povezave, pri čemer so kot rok za dogovor o razdelitvi sredstev določili deset dni. Zaradi nesodelovanja Velike Britanije cilja – povečanja sredstev za 200 milijard evrov – ne bodo dosegle. Povečanje sredstev IMF-a bo po mnenju EU-ja okrepilo zmožnost tega sklada za izpolnjevanje njegove "sistemske odgovornosti za podporo globalnim članicam", kar je še posebej pomembno ob upočasnjevanju gospodarske rasti in napetostih na finančnih trgih.

Največ bo prispevala Nemčija
Levji delež od 150 milijard evrov bo padel na najmočnejše evropsko gospodarstvo, Nemčijo, ki naj bi prispevala 41,50 milijarde evrov. Francija naj bi prispevala 31,40 milijarde evrov, Italija 23,48 milijarde evrov, Španija 14,86 milijarde evrov, Nizozemska pa 13,61 milijarde evrov.

Okvirni delež Belgije znaša 9,99 milijarde evrov, Avstrije 6,13 milijarde evrov, Finske 3,76 milijarde evrov, Luksemburga 2,06 milijarde evrov in Slovaške 1,56 milijarde evrov. Manjši od slovenskega je le delež Cipra s 480 milijoni evrov in Malte z 260 milijoni evrov.
V nekaterih državah bodo morali zaveze ministrov potrditi državni parlamenti.

Draghi ne dvomi o prihodnosti evra
Medtem je predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi poudaril, da ne dvomi o prihodnosti skupne evropske valute. "Nikakršnih dvomov nimam o moči, stalnosti in nepovratnosti evra," je dejal v razpravi z odborom Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve in tako zanikal pisanje britanskega časnika Financial Times v članku z naslovom "Draghi svari pred razpadom". Poleg tega je vodja ECB-ja dejal, da je predvsem zunaj območja evra veliko ljudi, ki veliko časa porabijo za "morbidna" ugibanja in oblikovanje katastrofalnih scenarijev.

Draghi je po navedbah časopisa v prvem intervjuju po prevzemu položaja med drugim dejal, da bi se države, ki bi zapustile območje evra, spoprijele še z večjimi gospodarskimi težavami. To bi namreč povzročilo veliko inflacijo, poleg tega pa se jim ne bi uspelo izogniti strukturnim reformam, ki bi jih vseeno morale izvesti, in to v precej šibkejšem položaju.