Med njimi kljub več prijavljenim kandidatom ni nobenega Slovenca. Diplomati iz Slovenije so se po podatkih zunanjega ministrstva prijavili za mesta veleposlanikov Evropske unije v Egiptu, na Islandiji, v Maleziji, Črni gori, Severni Makedoniji in na Kosovu. Uspelo ni nikomur, prav tako ne kandidatom za nižja diplomatska mesta.

Da je bil med kandidati, je potrdil tudi govorec zunanjega ministrstva Aleksander Geržina. "Podrobnosti ne poznam, vem pa, da je bilo veliko kandidatov iz Slovenije, dobrih kandidatov, odličnih kandidatov. Pa tega ne govorim zaradi tega, ker sem bil sam med njimi," je odgovoril na vprašanje TV Slovenija.

Razpis je bil objavljen še v času prejšnje Evropske komisije, ki jo je vodil Jean-Claude Juncker, diplomatsko službo Evropske unije EEAS pa visoka predstavnica za varnostno in zunanjo politiko Federica Mogherini. Tudi prve pogovore s kandidati so opravili še pod prejšnjim vodstvom. Novi prvi evropski diplomat Josep Borrell si je po prevzemu položaja lansko jesen vzel čas in z odločitvijo počakal, dokler se z naborom kandidatov ni bolje seznanil. Odlog, ki bi ga Slovenija lahko bolje izkoristila.

"Tukaj bo treba doma narediti neko oceno, kako se tega lotiti," meni Geržina, "če samokritično povem, do zdaj na tem področju nismo delali tako, kot bi morali, nismo lobirali za naše kandidate, ne ko so bili dobri ne ko so bili najboljši, posledica je stanje, kakršno je. Nekaj ljudi imamo, lahko pa bi jih imeli bistveno več."

Trenutno trije slovenski veleposlaniki

V vrhu evropske diplomatske mreže so trenutno trije Slovenci: Jernej Videtič je veleposlanik Evropske unije v Papui Novi Gvineji, predtem je bil v Gvajani, slovenski diplomatki Aleška Simkič in Mateja Norčič Štamcar pa sta namestnici veleposlanikov v Rusiji in v Srbiji.

Na zahodnem Balkanu, nedvomno za Slovenijo enem največjih interesnih območij, na čelu evropskih misij ne bo Slovencev: veleposlanica v Črni gori bo diplomatka iz Romunije Oana Cristina Popa, zdajšnja romunska veleposlanica v Srbiji, na Kosovu diplomat iz Češke Thomas Szunyog, v Severni Makedoniji pa bo Samuela Žbogarja, ki je predtem evropsko diplomatsko misijo vodil tudi v Prištini, nasledil karierni diplomat Evropske unije, Anglež z belgijskim potnim listom David Geer.

Čeprav na zunanjem ministrstvu pravijo, da ima Slovenija v diplomatski službi Evropske unije (EEAS) sedem začasnih uslužbencev, kar državo glede na delež prebivalstva uvršča med bolje zastopane članice, Geržina, nekdanji slovenski veleposlanik na Dunaju, meni, da bi bilo treba narediti bistveno več: "Evropska unija ni edina, znotraj Nata, čeprav smo člani že 16 let, nimamo niti enega višjega uradnika, kar bi verjetno lahko bilo bolje. Tako da samokritika drži, s tem se moramo dolgoročno bistveno več ukvarjati in tudi na politični ravni opraviti pogovore, ki bodo namenjeni temu cilju."

Vpliv, kolikor ga ima, bo Slovenija lahko pokazala že kmalu: na razpisu, ki se je za položaje v diplomatski mreži Evropske unije sklenil sredi junija, slovenska diplomata kandidirata za veleposlanika v Kanadi in v Uzbekistanu.