Samo Britanci so boljši od Slovenije, ko gre za izpolnjevanje bruseljskih reformnih in proračunskih priporočil, Slovenija jih je izpolnila nekaj več kot polovico, zato zdaj ni več v skupini držav s presežnimi gospodarskimi neravnovesji.
Finančni minister Dušan Mramor je tako ob robu zasedanja evropskih finančnih ministrov poudaril napredek pri javnih financah, bankah, trgu dela, prestrukturiranju podjetij in poslovnem okolju, kar nam je prineslo tudi cenejše in lažje zadolževanje.

Tudi zato pričakuje, da bo Sloveniji komisija jutri predlagala manj priporočil, ki bodo manj podrobna kot takrat, ko je bila država v postopku presežnih neravnovesij. Povezana pa bodo tudi z danes objavljenimi ugotovitvami poročila o staranju, saj se Slovenija spopada z izjemno visokimi tveganji. Tako po deležu izdatkov, povezanih s staranjem, kot po rasti teh izdatkov je na vrhu med članicami Unije. Ta delež bo do leta 2060 porastel s 25 na več kot 31 odstotkov BDP-ja.

"Vse, kar smo zapisali v nacionalni reformni program, tako kar zadeva skrajšanje časa študija kot tudi podaljšanje delovne dobe, sta poleg drugih ukrepov absolutno nujna," je poudaril Mramor.

Namen podjetij bodo morali še opredeliti
Glede privatizacije komisija Sloveniji priznava napredek, minister pa je tudi pojasnil potek priprave strategije upravljanja državnega premoženja in klasifikacije podjetij. Glede zahteve po razpršenem zasebnem lastništvu nekaterih podjetij v delni državni lasti pa je opozoril: "Za vsako tako podjetje, za katero bi se to zahtevalo, bi bilo treba jasno opredeliti, kaj je namen."

Slovenija je morala pojasnjevati tudi, zakaj kot edina še ni sprejela izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu. Minister je napovedal, da bo to predvidoma storila junija. O proračunskih ukrepih in razhajanjih glede napovedi primanjkljaja za prihodnje leto pa se bodo še usklajevali.