Ščit zasebnosti (Privacy Shield) trenutno po poročanju francoske tiskovne agencije AFP uporablja več kot 5000 ameriških podjetij. Vendar dogovor omogoča "poseganje v temeljne pravice ljudi, katerih podatki so preneseni", saj lahko do podatkov dostopajo ameriški državni organi, je zapisalo Sodišče EU-ja.

Prenos podatkov državljanov Unije obdelovalcem podatkov v tretjih državah ostaja dovoljen, vendar na podlagi t. i. standardnih pogodbenih klavzul – določbe EU-ja, pod katero se podjetja zunaj Evrope zavežejo zakonodaji EU-ja o podatkih in zasebnosti, navaja Deutsche Welle.

Za mnenje o skladnosti ščita zasebnosti in standardnih pogodbenih klavzul s pravom EU-ja je Sodišče EU-ja zaprosilo irsko višje sodišče. Primer je tam sprožil irski informacijski pooblaščenec na zahtevo avstrijskega pravnika in borca za varovanje osebnih podatkov Maxa Schremsa.

Schrems je vztrajal, da mora irski informacijski pooblaščenec odrediti Facebooku, ki ima svoj sedež v Uniji na Irskem, naj ustavi pošiljanje podatkov ZDA. Ameriška podjetja morajo namreč oblastem, med drugim FBI-ju, omogočiti dostop do podatkov, kar pa ni skladno z evropskim pravom.

V prvem odzivu je sodbo označil za popolno zmago za zasebnost. "ZDA bodo morale močno reformirati zakonodajo o nadzoru, če bodo želele znova doseči privilegiran status za ameriška podjetja," je poudaril.

Podjetja: Odločitev povzroča pravno negotovost
Združenje računalniške in komunikacijske industrije, katerega član je tudi Facebook, pa je bilo kritično do odločitve Sodišča EU-ja, "ki povzroča pravno negotovost za tisoče velikih in malih podjetij na obeh straneh Atlantika".

"Verjamemo, da bodo odločevalci EU-ja in ZDA hitro razvili trajno rešitev v skladu s pravom EU-ja, da bi zagotovili nadaljevanje prenosa podatkov, ki podpira čezatlantsko gospodarstvo," so zapisali po poročanju AFP-ja.

Slovenija pozdravlja odločitev sodišča
Slovensko pravosodno ministrstvo odločitev Sodišča EU-ja pozdravlja. Slovenija je namreč od samega začetka verjela, da sporazum o ščitu zasebnosti ni ustrezen in je bila ena od le štirih držav članic Evropske unije, ki so se julija 2016 vzdržale glasovanja o sprejetju sporazuma, s tem da nobena država EU ni glasovala proti.

Po oceni ministrstva je to dober nauk, da pri sklepanju prihodnjih dogovorov ni možno pristati na znižanje dosežene ravni varstva osebnih podatkov v EU-ju in Sloveniji, so sporočili z ministrstva.

ZDA in EU že iščejo novo rešitev
ZDA so izrazile razočaranje nad odločitvijo sodišča. Ameriški minister za trgovino Wilbur Ross je izrazil upanje, da jim bo uspelo omejiti negativne posledice za gospodarske čezatlantske odnose, ki so življenjskega pomena za državljane, podjetja in vlade na obeh straneh.

"Ko naša gospodarstva okrevajo po covidu-19, je ključno, da podjetja – vključno z več kot 5300 podjetji, ki uporabljajo ščit zasebnosti – brez težav delijo podatke," je povedal. Poudaril je, da bodo še naprej sodelovali z Evropsko komisijo pri tem vprašanju.

Tudi evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je dejal, da se zavzemajo za skupen odgovor in iskanje načinov za prilagoditev odločitvi Sodišča EU-ja. Prve stike z Rossom v komisiji napovedujejo za petek.