Von der Leyen je bila za drugi mandat na čelu Evropske komisije izvoljena julija, zdaj pa sestavlja svojo novo komisarsko ekipo za nov petletni mandat. Po izvolitvi je Nemka dejala, da si v ekipi želi enak delež moških in žensk, a se bo ta njen načrt težko uresničil, saj več držav njeni prošnji ni ugodilo.

Von der Leyen mora imeti na mizi vse predloge do petka. Do zdaj so države članice predlagale 14 moških in pet žensk. Sedem držav imen v Bruselj še ni poslalo. Med njimi sta Litva in Romunija, ki naj bi v kratkem potrdili moškega kandidata za komisarja, tudi v Belgiji in na Danskem se pričakuje, da bosta za novega komisarja predlagana moška, piše Guardian. Kandidate morata razkriti tudi še Italija in Portugalska in tudi v teh državah za favorita za ta položaj veljajo predstavniki moškega spola, medtem ko naj bi komisarski stolček iz Bolgarije zasedla ženska.

Manj kot tretjina žensk?

V najslabšem primeru bo tako v novi Komisiji, ki naj bi delo začela decembra, le 22 oziroma 26 odstotkov komisark (vključno z von der Leyen), kar bi bilo mnogo slabše razmerje med spoloma kot v prejšnji sestavi. V prvi ekipi pod vodstvom Ursule von der Leyen, ki je delo začela leta 2019, je bilo namreč 44 odstotkov žensk.

Lina Galvez, predsednica odbora za enakost spolov v Evropskem parlamentu, je von der Leyen pozvala, naj vztraja pri tem, da morajo vlade držav članic ponuditi tudi kandidatke.

Med povratniki le Hrvatica Šuica

Da bo naloga za Nemko še težja, so države, ki so ponovno predlagale dosedanjega komisarja, izvzete iz pravila, da morajo obenem predlagati tudi kandidatko. Večina "povratnikov" pa je moških, med drugimi Thierry Breton iz Francije in Slovak Maroš Šefčovič, ki je nominiran že kar za peti mandat. V komisarsko ekipo naj bi se vrnili tudi Latvijec Valdis Dombrovskis, Nizozemec Wopke Hoekstra in Madžar Oliver Varhelyi. Edina ženska, ki je bila vnovič predlagana, je Hrvatica Dubravka Šuica.

Nekateri voditelji držav članic so jasno povedali, da poleg kandidata ne bodo predlagali tudi kandidatke, saj za to ni pravnih obvez. Med njimi je bil tudi slovenski premier Robert Golob, ki je v Bruselj poslal le eno ime, nekdanjega predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela.

"Ni 27 pomembnih resorjev"

A države, ki ne bodo upoštevale poziva von der Leyen k uravnoteženi zastopanosti spolov, bi lahko dobile šibkejše resorje, dodaja Guardian, ki se pri tem sklicuje na informacije iz bruseljskih krogov. V preteklih letih so vlade, ki so razočarale komisijo, dobile resorje, kot so večjezičnost, izobraževanje ali kultura, nikakor pa ne pomembnih in vplivnih gospodarskih resorjev.

"Vsak komisar si želi sredstva, moč in veliko pristojnosti, a tega ne dobijo vsi. Ni 26 ali 27 pomembnih portfeljev," je jasno dejala Sophia Russack iz Centra za evropske politične študije v Bruslju in namignila, da bi lahko šlo za obliko vzvoda - ali država pošlje v Bruselj kandidatko ali pa dobi enega izmed portfeljev, ki jih "nihče noče".

Poznavalci celo menijo, da manj spolno uravnotežena Komisija povečuje možnosti, da bi Evropski parlament lahko zavrnil kakšnega komisarskega kandidata. Vsi kandidati morajo namreč nastopiti pred parlamentarnimi odbori, preden skupščina glasuje o odobritvi celotne Komisije.