V teoriji velja, da se državljani Evropske unije lahko selimo v drugo državo članico, tam živimo in delamo ter imamo v posebnih okoliščinah tudi dostop do tamkajšnjega sistema socialnega varstva. Kakšne pa so pravne in moralne omejitve te svobode, bodisi za državljane ali za gostujoče države? Zakaj je svoboda gibanja pomembna v odprti družbi? Kakšen vpliv bi omejena svoboda gibanja imela v Evropski uniji?

Ta in druga tovrstna vprašanja so si zastavili navzoči na prvoaprilski razpravi Citizens' Corner v Evropskem parlamentu v Bruslju, ki jo je v angleščini in v bolgarščini vodil novinar bolgarskega nacionalnega radia, BNR, Nikola Miladinov. Kot običajno so s svojimi vprašanji k razpravi pristopili tudi študenti Euranet Plus kampus radijske mreže.

Prosto gibanje delavcev je tudi eden izmed stebrov notranjega trga v Uniji
Izhodišče za soočenje stališč in mnenj o svobodi gibanja v Evropski uniji je bil predlog resolucije o spoštovanju te temeljne pravice, ki ga je januarja letos izdala skupina evropskih poslancev. Z 31. decembrom so bile namreč odpravljene še zadnje omejitve dostopa do trga delovne sile v nekaterih državah članicah za romunske in bolgarske državljane. V angleškem delu prvoaprilske razprave v Bruslju, so zadnje izpostavili trije evropski poslanci in predstavnica podpredsednice Evropske komisije in Evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding.

Romunska poslanka Minodora Cliveti iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov je po pričakovanju ob tej priložnosti izpostavila romunske migrante: "V Veliki Britaniji je okoli 100.000 ljudi, od tega 5.000 študentov. V Nemčiji pa 200.000 ljudi. Sodeč po rezultatih nemške študije, gre za visoko usposobljene ljudi, ki so tja odšli zaradi dela."

Prosto gibanje delavcev je tudi eden izmed stebrov notranjega trga v Uniji. Da je za pravilno delovanje tega potrebna učinkovitejša in enotna uporaba pravic, ki jih pravila Unije zagotavljajo v povezavi s prostim gibanjem delavcev, so se tako kot evropski poslanci pri sprejemanju januarske resolucije strinjali tudi udeleženci prvoaprilske razprave Citizens' Corner.

VB: Pravica do svobode gibanja je dobra za notranji trg
Dokazano je bilo, da mobilnost znotraj Evropske unije prinaša številne prednosti za gospodarstva držav članic gostiteljic. S tem se je strinjal tudi evropski poslanec Elmar Broek iz Nemčije, vodja Odbora za zunanjo politiko in član Skupine Evropske ljudske stranke: "Ta pravica predstavlja pozitivno plat gospodarskega razvoja. Seveda je pri tem treba upoštevati določena pravila. Dejstvo, da si ljudje v tujini poiščejo delo, je na splošno pozitivna stran tega."

Tudi v Veliki Britaniji menijo, da je pravica do svobode gibanja v Evropski uniji dobra za notranji trg delovne sile. Evropski poslanec Timothy Kirkhope, član skupine Evropskih konservativcev in reformistov, je ob tem dodal, da to velja samo, če si tudi državljani prizadevajo za produktiven način uveljavljanja te pravice: "To pomeni, da se lahko gibljejo znotraj Unije zaradi dela ali študija in prispevajo k razvoju Evrope kot celote ne glede na to, kje so. Edino vprašanje pa je, kako uspešni smo pri usklajevanju razlik nacionalnih pravil notranjega trga, zlasti glede socialne varnosti in ugodnosti."

Zaradi strahu pred turizmom za socialne ugodnosti pred letošnjimi evropskimi volitvami številni politiki, gospodarstveniki in strokovnjaki kujejo načrte o učinkovitejšem notranjem trgu dela, ki ga ogroža vse večja brezposelnost v državah članicah in obubožani državni proračuni. Mina Andrejeva, tiskovna predstavnica evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding, je na torkovi razpravi postregla s podatki Evropske komisije o delavskih migrantih: "61 odstotkov državljanov EU-ja, ki se prosto gibljejo, ima delo v tujini, kar pa je v nasprotju z 51-odstotnim deležem tistih, ki so zaposleni doma. Izjemno majhen odstotek ljudi prejema dodatke. V državah, kot so Avstrija, Bolgarija, Estonija, Grčija in Malta, znaša ta manj kot en odstotek. Nekje do pet odstotkov teh ljudi pa najdemo v Nemčiji, na Nizozemskem in Švedskem. Tam, kjer je težava v zaznavanju, se seveda trudimo, da ljudje ne bi imeli občutka, da njihove strahove ignoriramo. In prav zato delamo z župani mest, zlasti tam, kjer so izpostavljeni večjemu socialnemu pritisku. Če dam primer, Duisburg v Nemčiji."

Bi svobodo gibanja znotraj EU-ja morali spodbujati ali jo omejevati?
V razpravi so se spomnili tudi na švicarski referendum o ponovni uvedbi kvot za priseljence iz Evropske unije in na dejstvo, da je bila Nemčija ena izmed držav, ki so do zadnjega ohranile omejitve pri svobodi gibanja prebivalcev iz novih članic na področju trga dela. Vprašanje, ali bi svobodo gibanja znotraj EU-ja morali spodbujati ali jo omejevati, bo, kot kaže, aktualno še nekaj časa. Po besedah tiskovne predstavnice komisarke Redingove, Mine Andrejeve, si komisija prizadeva za povečanje sredstev Evropskega socialnega sklada za potrebe večje in učinkovitejše socialne integracije: "Po celotni Evrope je približno dva milijona prostih delovnih mest. Stopnja mobilnosti delavcev v EU-ju je pravzaprav manj kot en odstotek, kar je zelo nizko. To pomeni, da ljudje ne gredo tja, kjer je delo. Prav zato moramo svobodo gibanja še bolj poenostaviti. Prosta delovna mesta bodo lahko tako zapolnili tisti, ki so zato najbolj usposobljeni. Sprememba pravil z namenom, da bi to pravico omejili, zato za nas nikakor ne pride v poštev, saj ti, ko se enkrat začneš pogajati o osnovnih pravicah, na koncu ne ostane nič."

Skoraj vsi za okroglo mizo, ki je v torek, 1. aprila, potekala v odprtem studiu sredi Evropskega parlamenta v Bruslju, so se strinjali, da trenutnih pravil v povezavi s temeljno pravico do svobode gibanja ni treba spreminjati. Je pa po njihovem mnenju treba izboljšati informiranje o tem.

Citizens' Corner razprave - mesečno v Bruslju
Razprave Citizens' Corner potekajo v odprtem studiu Evropskega parlamenta v Bruslju vsak mesec, in sicer v sodelovanju pisarne partnerjev projekta Euranet Plus v Bruslju in novinarjev 15 partnerskih radijskih postaj (https://euranetplus-inside.eu). Podprte od Evropske komisije so namenjene informiranju javnosti oz. evropskih državljanov o njihovih temeljnih pravicah v Evropski uniji ter zapolnjevanju vrzeli med delovanjem Evropske unije in njihovim vsakdanjim življenjem. Med sogovorniki običajno sedijo evropski poslanci, drugi predstavniki evropskih institucij, strokovnjaki in predstavniki Euranet Plus študentske radijske mreže.

Lidija Petković, Radio Si