"Zaščita pravic državljanov je prednostna naloga Evropskega parlamenta," je tvitnil Tajani, medtem ko je predstavnik britanske vlade po pogovorih sporočil, da se politika strinjata glede pomena pravne varnosti državljanov EU-ja v Veliki Britaniji in Britancev v EU-ju.

Nujnost pravične, vzajemne in nediskriminatorne obravnave tako državljanov 27 preostalih članic Unije, ki živijo v Združenem kraljestvu, kot tudi britanskih državljanov, ki živijo v EU-ju, poudarja tudi resolucija, ki jo je ta mesec sprejel Evropski parlament.

V njej še piše, da Velika Britanija vse do izstopa ostaja polnopravna članica, ki zato uživa vse pravice in spoštuje vse obveznosti iz evropskih pogodb, kar vključuje finančne zaveze iz trenutnega večletnega proračuna EU-ja, tudi tiste po datumu izstopa.

Dokument tudi svari pred kakršnim koli pogojevanjem varnosti s prihodnjimi gospodarskimi odnosi med stranema, nasprotuje temu, da bi Britanci iz Unije obdržali le ugodnosti, ter vztraja pri neločljivosti štirih temeljnih svoboščin - prostega pretoka blaga, ljudi, kapitala in storitev.

Evropski parlament v postopku brexita igra pomembno vlogo od začetka do konca, ko bodo evropski poslanci potrjevali končni dogovor med Evropsko unijo in Veliko Britanijo. Če parlament z dogovorom ne bo zadovoljen, lahko nanj vloži veto.

K Mayevi tudi Juncker in Barnier
Prihodnjo sredo, 26. aprila, se bosta z Mayevo v Londonu na temo brexita srečala še predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in glavni evropski pogajalec za brexit Michel Barnier. Pogajanja o izstopu Velike Britanije iz EU-ja se bodo začela po izrednem vrhu EU 27, ki bo 29. aprila, na njem bo Unija potrdila pogajalska izhodišča. Pogajanja naj bi trajala najmanj dve leti, potem ko je London po lanskem referendumu 29. marca sprožil 50. člen Lizbonske pogodbe o izstopu. Barnier naj bi po pričakovanjih uradni mandat za začetek pogajanj prejel 22. maja, zdaj pa je pričakovati, da se bodo resna pogajanja začela po britanskih parlamentarnih volitvah, ki bodo 8. junija.