Kot je dodala, gre dogovor v korak s tistim, za kar so se britanski volivci in volivke odločili na referendumu leta 2016. "Britanci želijo, da se to uredi. Hočejo dober dogovor, ki nas bo postavil na pot v svetlejšo prihodnost. Ta dogovor je na dosegu roke in odločena sem ga uresničiti," je dejala britanska premierka.

Osnutek izjave postavlja temelje za "ambiciozno, široko, globoko in prožno" prihodnje partnerstvo med EU-jem in Združenim kraljestvom na področju trgovinskega in gospodarskega sodelovanja ter drugih področjih. Bruselj in London se strinjata, da bosta razvijala ambiciozno in uravnoteženo gospodarsko partnerstvo, ki bo vključevalo prostotrgovinsko območje in temeljilo na enakih konkurenčnih pogojih.

Enaki konkurenčni pogoji naj bi veljali za državne pomoči, na področju konkurence, pri standardih na področju socialnih vprašanj in zaposlovanja, pri okoljskih standardih, na področju podnebnih sprememb in pri pomembnih davčnih vprašanjih.

Brez carin in kvot
Med partnericama po brexitu naj ne bi bilo nikakršnih carin in kvot, veljala naj bi ambiciozna carinska ureditev, ki naj bi nadgradila in izboljšala enotno carinsko območje, ki ga predvideva ločitveni sporazum.

Osnutek ureja tudi vprašanje podaljšanja prehodnega obdobja, ki je še ostalo odprto po dogovoru o osnutku ločitvenega sporazuma v prejšnjem tednu. Ločitveni sporazum predvideva prehodno obdobje od načrtovanega brexita 29. marca prihodnje leto do konca leta 2020. Prehodno obdobje bo mogoče podaljšati enkrat, za eno ali dve leti, torej najdlje do konca leta 2022. V tem primeru bo morala Britanija še naprej ustrezno prispevati v proračun Unije.

EU in Združeno kraljestvo se v osnutku izjave med drugim zavezujeta tudi k zagotavljanju povezanosti v potniškem in tovornem letalskem prometu ter vzajemni brezvizumski ureditvi za kratka potovanja.

V povezavi s Severno Irsko strani v osnutku politične izjave potrjujeta odločenost, da s sporazumom o prihodnjih odnosih nadomestita predvideno rezervno rešitev oziroma varovalo, pri čemer je temeljni cilj izogniti se "trdi meji" na irskem otoku.

Osnutek izjave vključuje tudi dogovor, da bo nov sporazum o ribištvu del prihodnjih odnosov ter da je cilj sklenitve in ratifikacije tega sporazuma do 1. julija 2020.

Corbyn: 26 strani neumnosti
Medtem je vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn presodil, da je neobvezujoča politična izjava 26 strani neumnosti, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Ta prazen dokument bi lahko napisali tudi pred dvema letoma," je v parlamentu dejal Corbyn in pri tem imel v mislih pogajanja o izstopu Velike Britanije iz EU-ja, ki so se začela po referendumu o brexitu leta 2016.

Napovedal je, da bodo laburisti glasovali proti dogovoru o brexitu, ki ga je britanska premierka sklenila z Brusljem, razen v primeru, če bo izpolnjeval šest pogojev, vključno z enakimi ugodnostmi, ki jih Britanija uživa zdaj, ko je še članica carinske zveze in enotnega trga EU-ja. "Gre za brexit na slepo, ki smo se ga vsi bali. Ne izpolnjuje naših, laburističnih šestih preizkusov," je še dejal vodja britanskih laburistov.

Potrebna bo tudi podpora voditeljev
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je po sinočnjem srečanju z britansko premierko Thereso May dopoldne sklical sestanek kolegija, na katerem je glavni pogajalec Unije o brexitu Michel Barnier poročal o razvoju dogodkov in dogovoru pogajalcev. Kolegij je nato potrdil osnutek politične izjave, o kateri so se dogovorili pogajalci, zatem pa je Juncker poslal pismo predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku s pripetim osnutkom izjave, je pojasnil glavni govorec komisije Margaritis Schinas.

Juncker v pismu Tusku piše, da je bil osnutek politične izjave o prihodnjih odnosih dogovorjen na ravni pogajalcev in na politični ravni ter da je zdaj potrebna še podpora voditeljev. Tusk pa je tvitnil, da je osnutek posredoval sedemindvajseterici, in potrdil omenjeno Junckerjevo sporočilo. Prav zdaj se sestajajo veleposlaniki članic EU-ja, v petek je predviden sestanek šerp – svetovalcev voditeljev za evropske zadeve, v soboto bo znova v Bruslju Mayeva, v nedeljo pa naj bi ločitveni sporazum s politično izjavo o prihodnjih odnosih potrdil vrh sedemindvajseterice.

Madrid zahteva dvostranski dogovor z Londonom
Neimenovani španski diplomatski vir pa je dejal, da bo Španija glasovala proti takšnemu osnutku izjave, saj je v dokumentu preveč nejasnosti okoli britanskega čezmorskega ozemlja Gibraltar, ki leži na skrajnem jugu Iberskega polotoka in si ga lasti tudi Španija. Madrid namreč zahteva, da je v dokumentu jasno zapisano, da morajo biti vse odločitve o Gibraltarju stvar dvostranskega dogovora med Londonom in Madridom.

Theresa May je dejala, da se je na to temo pogovarjala s španskim premierjem Pedrom Sánchezom. Poudarila je, da verjame v dogovor, ki bo uresničil pričakovanja "vse družine Združenega kraljestva, tudi Gibraltarja".

Oglasila se je tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je izjavila, da bo o ločitvenem sporazumu med EU-jem in Veliko Britanijo potrebnih še veliko razprav, posebej na Otoku. Sama si bo prizadevala, da se dogovor doseže, saj bi bil "neurejen izhod najslabša pot tako za gospodarstvo kot za duševno stanje naših prihodnjih odnosov". Po njenem mnenju gre pri tem tudi zato, da 27 preostalih članic Unije pri pogajanjih drži skupaj, kot je bilo to do zdaj.