Bovški sir je pod tem imenom (Formaggio di Plezo vero) prvič omenjen v ceniku za mesto Videm iz leta 1756, iz katerega je tudi razvidno, da je imel ta sir precej višjo ceno kot nekateri drugi siri.

V preteklosti so ga izdelovali iz surovega ovčjega mleka z dodatkom kozjega ali kravjega mleka. Zdaj gre večinoma za čisti ovčji sir, vendar mu nekateri izdelovalci še vedno primešajo do 20 odstotkov kravjega ali kozjega mleka. Uporabljajo mleko avtohtone pasme ovac - bovške ovce.

Sir je okrogle oblike in tehta med 2,5 in 4,5 kilograma. Skorja je čvrsta, gladka in ravna, od sivorjave do zamolklo bež barve. Testo je čvrsto, elastično, enakomerno sivo-bež barve, z redkimi enakomerno razporejenimi očesi ali redkimi drobnimi luknjicami in razpokami. Ima značilen, rahlo pikanten vonj in okus. Pred prodajo mora sir zoreti najmanj 60 dni.

Kaj vse iz Slovenije je registrirano?
Poleg bovškega sira ima Slovenija registrirane še ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, sir tolminc, prleško tünko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe, prekmursko gibanico in kraški zašink.

Registracija proizvoda pri Evropski komisiji pomeni, da je ime proizvoda na celotnem območju EU-ja zaščiteno pred ponarejanjem, zlorabami, posnemanjem in drugimi praksami, ki potrošnika lahko zavajajo o resničnem poreklu proizvoda.