Takšna vsota denarja bi Turčiji zadostovala zgolj za prvo leto dogovora.

EU in Turčija sta v četrtek sklenili akcijski načrt za ukrepanje v begunski krizi. Ta naj bi predvideval tri milijarde evrov pomoči Turčiji in pospešen proces vizumske liberalizacije v zameno za pomoč pri zajezitvi toka beguncev oziroma migrantov v EU-ju. Po besedah Sinirliogluja ne gre pri tem načrtu nič za nič dokončnega. To je projekt oziroma zgolj "osnutek, na katerem delamo", je dejal pred novinarji.

Erdogan: Za begunce smo namenili osem milijard evrov
Do finančnega prispevka EU-ja je bil kritičen tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je poudaril, da je Turčija do zdaj za sirske begunce namenila že osem milijard evrov. "Sporočijo, da bodo sprejeli od 30.000 do 40.000 beguncev in zato so nominirani za Nobelovo nagrado za mir. Mi gostimo dva milijona in pol prebežnikov, pa se za to nihče ne zmeni," je bil oster Erdogan.

Dodal je, da gre za politično motivirano nagrado, pri kateri ni pomembno, ali jo nekdo dejansko zasluži. Nemška kanclerka Angela Merkel je letos veljala za eno najverjetnejših kandidatk za ugledno nagrado, ki naj bi jo dobila za vodenje ravnanja EU-ja v begunski krizi.

Zakaj ne spustite Turčije v EU?
Kritičen je bil tudi glede odnosa EU-ja do Turčije oz. njenih prizadevanj za članstvo v Uniji. "Stalno govorijo, da ne morejo brez Turčije. Zakaj torej ne spustite Turčije v EU?" se je vprašal. Dodal je, da številne članice Unije zaostajajo za Turčijo, kar zadeva gospodarski razvoj in izpolnjevanje meril za članstvo v Uniji.

Turčija je novo poglavje v pogajanjih z Unijo nazadnje odprla novembra 2013, in to po več kot treh letih zastoja. Turčija je sploh daleč najstarejša prosilka za članstvo v Uniji, za status kandidatke je zaprosila leta 1987. Pristopna pogajanja je začela oktobra 2005. Doslej je v desetletju pogajanj odprla le 13 in začasno zaprla eno poglavje od 35.