Na skupni novinarski konferenci sta notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar in zunanji minister Karl Erjavec poudarila, da odločitev Madžarske, da opolnoči zapre zeleno mejo s Hrvaško, ni bila presenečenje ter da je Slovenija pripravljena na ta ukrep. "Bomo pa seveda sorazmerno odgovorili," je napovedal Erjavec.

.
Glavni cilj je tako zagotoviti varnost in red v državi in varno obravnavo vseh prebežnikov, je dodal. Zato se bodo v soboto sešli tudi s predsednikom vlade, kjer mu bodo predstavili podrobnejše ukrepe, povezane z madžarsko odločitvijo, Miro Cerar pa jih bo nato verjetno predstavil na novinarski konferenci.
Minister in ministrica sta tudi zatrdila, da so ves čas v stiku z organi vseh sosednjih držav in za zdaj ne kaže, da bi se razmere bistveno spremenile. Vse je namreč odvisno od tega, kakšno migrantsko politiko bo imela Nemčija. Po Erjavčevih besedah za zdaj ni znakov, da bi se ta spreminjala. Oba sta tudi poudarila, da zaprtje zelene meje ne pomeni popolnega zaprtja mejnih prehodov, postopki na njih pa bodo še naprej potekali po schengenskih pravilih.

Zunanji minister Erjavec je govoril tudi s svojim avstrijskim kolegom Sebastianom Kurzem, ki mu je povedal, da Avstrija ne bo uvajala nobenih posebnih ukrepov, dokler Nemčija ne bo spreminjala svoje obravnave migrantov. Ob tem pa je poudaril, da "v tem trenutku ni nobenih informacij ali indicev, da bi Nemčija spremenila dosedanjo politiko".

Do 8.000 na dan bo šlo
O številkah prebežnikov, ki bodo prišli v Slovenijo, nobeden izmed njiju ni želel ugibati. Tudi na vprašanje, koliko lahko Slovenija sploh sprejme beguncev, da bo položaj še obvladljiv, Erjavec ni dal konkretnega odgovora, a je dodal, da so številke iz preteklih tednov obvladljive.
"Mi smo na zaprtje meje pripravljeni z nastanitvenimi kapacitetami, ki smo jih zadnjem času tudi nekaj nadgradili in dogradili. V vseh centrih imamo skupno imamo prostora za 8000 ljudi, imamo urejene relacije v samih centrih, postavljeno vodstvo urejene dotoke hrane , tople in suhe in pomoč vseh struktur, ki delujejo v civlini zaščiti," je v Odmevih povedal poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. V primeru večjega navala je Šestan dejal, da bo, kot sta napovedala že Erjavec in Györkös Žnidarjeva, potrebno sprejeti še dodatne ukrepe. "10.000 je optimum, ki bi ga lahko zagotavljali."

Dve vstopni točki, a še nista dogovorjeni
S Hrvaško tako glede tega potekajo redni pogovori na operativni ravni, saj je izredno težko napovedati, koliko novih prebežnikov bo prišlo, je poudarila Györkös Žnidarjeva. Vse odločitve se namreč prilagajajo migracijskim tokovom. Z našo južno sosedo pa so se vseeno že pogovarjali o dveh ali eni vstopni točki, ki bi veljali za Slovenijo, a ni bilo še nič dorečenega. Oba sta zanikala tudi obstoj načrta C, o katerem je govoril hrvaški premier Zoran Milanović. Hrvaška vlada je sporočila, da sta ti dve lokaciji mejna prehoda Petišovci in Gruškovje.

"Policija bo sicer tudi v prihodnje varovala mejo in preprečevala nezakonite prestope meje," je še sklenila ministrica.

Odvisni od svojih severnih sosed
Če bo Nemčija poostrila nadzor nad svojo mejo in potem pričakovano tudi Avstrija, bo morala to storiti tudi Slovenija, če noče, da bi prišlo vanjo več beguncev, kot jih lahko oskrbimo, meni tudi Borut Pahor.

Pahor je v odzivu na napoved Madžarske, da bo opolnoči zaprla mejo s Hrvaško, pojasnil, da se je o tem pred kratkim pogovarjal z avstrijskim in nemškim predsednikom. "Moji sogovorniki razumejo, da bi Slovenija v nasprotnem primeru tvegala pri popolni prepustnosti meje ob zaprtju madžarske in avstrijske meje, da postane žep, v katerega bi se stekli desettisoči beguncev, ki jih mi, tudi če bi to želeli, po svojih najboljših močeh ne moremo oskrbovati," je poudaril.

Preveliko število beguncev, ki ga Slovenija ne bi mogla obvladati, bi po njegovem mnenju pri Slovencih sprožilo vprašanje, ali to ne ogroža reda in miru. Zato je prepričan, da je čas za razsodnost, odločne in premišljene odločitve, ki bodo razumljene doma in v tujini. Izpostavil je še, da to ni naša moralna dolžnost. "Naša moralna dolžnost je, da pomagamo tolikim, kolikor jim lahko - tudi trajneje - o tej možnosti moramo odkrito razmišljati in za njih moramo poskrbeti," je menil.

"Begunce, prebežnike moramo sprejeti na human način, hkrati pa skrbeti, da s svojimi ukrepi zaščitimo tudi red in varnost," je še izpostavil predsednik republike.

Z njegovimi besedami o možnem slovenskem zaprtju meje se strinja tudi strokovnjak za varnost Klemen Grošelj. "Ko se bodo meje zaprle, ko bo Nemčija začela omejevati dotok v državo, in bo temu sledila tudi Avstrija, bo tudi Slovenija iz praktičnih logističnih razlogov prisiljena v podobne ukrepe," je dejal v Odmevih.