Javnost in politika nimata vpogleda v vsebino in ni nadzora, ki bi zagotovil javni interes, je izpostavil Andrej Gnezda iz Umanotere. Prepričan je, da brez nižanja standardov v Evropi po sprejetju sporazumov ne bo šlo.

Gnezda je izpostavil, da je pri obeh sporazumih vključen mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo ISDS (Investor state dispute settlement). "Ta omogoča tudi izpodbijanje zakonov, ki so v javnem interesu, recimo s področja okolja, delavskih ali socialnih pravic potrošnikov," je opozoril.

Spomnil je na primer, ko je Veolia sprožila spor zoper Egipt zaradi odločitve, da bo država zvišala minimalno plačo, in na drugega, ko je neka korporacija tožila eno izmed kanadskih provinc, ker je začasno prepovedala hidravlično lomljenje skrilavcev.

"Odprti toliko kot zdaj"
Glede sporazuma o trgovini s storitvami med več kot 23 državami, vključno z EU-jem, (Tisa - Trade in services agreement) je dejal, da bomo po podpisu sporazuma za tuje investicije odprti toliko, kolikor smo zdaj.

Ob pozitivnih gospodarskih učinkih, ki naj bi jih imelo čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), kjer se govori o več kot 445 evrov pozitivnih učinkov na štiričlansko družino, pa je izpostavil, da napovedi izhajajo iz najvelikopoteznejšega scenarija, ki ni dosegljiv, in da gre za scenarij šele po letu 2027.

Ker naj bi imel TTIP znatne učinke tudi na trg dela, je Gnezda predstavil študijo avstrijskega inštituta, po kateri bi lahko po sprejetju sporazuma v desetih letih po podpisu sporazuma delo izgubilo od 400.000 do milijon ljudi. To bi lahko za nacionalne proračune povzročilo od 30 do 60 milijard evrov stroškov, še kaže omenjena študija.

Sporazumi bodo odpravljali carine in uvozne dajatve, kar 80 odstotkov gospodarskih učinkov TTIP-a pa je predvidenih iz odprave netarifnih ovir. To so odprave razlik v zakonodajah držav. "Tu veje grožnja po nižanju standardov. Največje zakonodajne razlike so na primer na področju okolja - GSO, kemikalije, klorirani piščanci, letalski izpusti," je navedel Gnezda.

"Norost" zniževanja standardov
V Evropi zakonodaja temelji na previdnostnem načelu, torej da proizvajalec, če mu ne uspe dokazati, da je izdelek nesporno varen, ne sme na trg. V ZDA pa mora nadzorna institucija dokazati, da je izdelek nevaren, je dejal Gnezda. Spomnil je, da je samo v kozmetiki v Evropi prepovedanih 1.300 snovi, medtem ko jih je v ZDA le 11. Po sporazumu pa bi bil izdelek, ki bi bil dovoljen v ZDA, dovoljen tudi v EU-ju. "To je v primeru kemikalij norost," je opozoril Gnezda.

ZDA so tudi zelo zainteresirane, da se znižajo oziroma odpravijo omejitve v EU-ju glede na primer gensko spremenjenih organizmov (GSO). "V ZDA se proizvede ogromno gensko spremenjene koruze in soje, ki ima zdaj omejitve na evropskem trgu. Tudi označevanje GSO-jev je v ZDA le prostovoljno," je dodal.

Nič več prednosti za lokalne proizvajalce
Eno poglavje v Tisi se dotika tudi javnih naročil. Gnezda pravi, da se bodo kanadska in ameriška podjetja po novem tako lahko prijavljena na javne razpise vse do občinske ravni, kar pomeni, da v razpisu ne bo dovoljeno dajati prednosti lokalnim proizvajalcem, na primer hrane.

Tisa naj bi obenem predvidevala liberalizacijo vseh javnih storitev, razen tistih, ki jih bo posamezna država konkretno zaščitila. Tu je veliko vprašanje prav liberalizacija naravnih virov, kot je pitna voda. Veljala bo zakonodaja, ki jo bo imela posamezna država ob podpisu sporazuma.