Van Rumpuy je med obiskom v Helsinkih pozval k nujni izvedbi dogovora o novi pomoči Grčiji in vseh drugih ukrepov za rešitev dolžniške krize, sprejetih na julijskem vrhu območja evra. Julijski dogovor je treba "nujno izvesti", saj je na kocki tako verodostojnost območja evra kot vsake posamezne članice, je poudaril. "To je pomembno imeti v mislih, ko razpravljamo o domačih temah, povezanih z odločitvami, sprejetimi na evropski ravni," je opozoril predsednik Evropskega sveta. To velja tudi v razpravi o zavarovanju posojil Grčiji. "Predano iščemo rešitev, sprejemljivo za vse članice območja evra - rešitev, ki odpravlja skrbi Finske, a ne spodkopava širšega namena krepitve zaupanja in finančne stabilnosti v Evropi. Dobro napredujemo in prepričan sem, da bomo kmalu našli dogovor," je dejal.
Nezadovoljna tudi Slovenija
Izvedbo julijskega dogovora otežuje Finska z zahtevo po zavarovanju njenih posojil Grčiji. Sredi avgusta je z Atenami sklenila dvostranski dogovor, ki je razjezil nekatere druge članice območja evra, med njimi Nemčijo, Nizozemsko in Slovenijo, saj nasprotujejo posebni obravnavi ene države. Finska je v petek ponovila, da bo ta teden v pogovorih z evropskimi partnerji vztrajala pri zahtevi po zavarovanjih njenih posojil Grčiji. Po srečanju z Van Rompuyem naj bi se finska finančna ministrica v torek v Berlinu sešla še z nemškim in nizozemskim kolegom Wolfgangom Schäublejem in Jaanom Keesom de Jagerjem.
Še pred srečanjem s finskimi predstavniki je Van Rompuy izključil možnost odhoda Grčije iz območja evra, Italijo pa opozoril na potrebo po ustreznih proračunskih ukrepih. Za flamski radio VRT je dejal, da bi izključitev Grčije iz območja evra "ustvarila več težav kot rešitev". "Evro ni bil nikdar močnejši, kot je danes," je dejal. Dodal je, da je treba najprej urediti razmere v državah, ki so v preteklosti izvajale slabe politike in se danes spoprijemajo s težavami. Pri tem je opozoril, da finančni trgi vidijo težave pri izvajanju varčevalnih načrtov v Grčiji in Italiji. "Evropa mora okrepiti pritisk na ti državi, naj izvedeta načrte, ki sta jih pripravili," je poudaril. Finančni trgi so se živčno odzvali na prekinitev misije EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Grčiji pretekli teden. Trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF-a, ki spremlja izvajanje varčevalnih ukrepov v Grčiji, je svojo misijo v petek končala predčasno in dala Atenam deset dni časa za premik pri strukturnih reformah.
Van Rompuy je iz Helsinkov odšel v Berlin, kjer se bo sešel z nemško kanclerko Angelo Merkel, s katero se bosta pogovarjala o nedavnih nemško-francoskih predlogih za rešitev krize, ki med drugim vključujejo oblikovanje neke vrste skupne gospodarske "vlade" območja evra, v kateri naj bi Van Rompuy igral ključno vlogo. Nemški časnik Spiegel na spletu piše, da "Berlin postavlja temelje za Evropo dveh hitrosti" in da si lahko Van Rompuy obeta še posebej prijeten pogovor, saj mu želi Merklova v prizadevanjih za izhod iz krize, ki naj bi vključevala novo pogodbo, vzporedno lizbonski pogodbi, dati več pristojnosti.
Nemčija naj bi načrtovala tesnejšo zvezo 17 članic območja evra, v kateri bi te poenotile svoje fiskalne, proračunske in socialne politike, kar sproža občutljiva vprašanja, kaj to pomeni za Evropsko komisijo, Evropski parlament in Sodišče EU-ja, piše Spiegel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje