Številne članice EU-ja so pripravljene plačati več v evropski proračun po letu 2020, je sporočil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je bil podrobnejši: okoli petnajst držav je pripravljenih v proračun plačati več.

Evropska komisija je že pred časom poudarila, da bo treba proračun povečati z odstotka BND-ja EU-ja na od 1,1 do 1,19 odstotka za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi brexita in odhodkovne zaradi novih prioritet. Sloveniji je v interesu evropski proračun nad enim odstotkom BND-ja unije, je poudaril slovenski premier Miro Cerar, ki se udeležuje vrha.

Proračun se bo z odhodom Združenega kraljestva nekoliko skrčil, zato je treba odločno zagovarjati slovenske interese, je še opozoril Cerar. "Zelo pomembno bo ohraniti neko raven kohezijskih sredstev, ki jih Slovenija nujno potrebuje za razvoj," je izpostavil in dodal, da mora evropski proračun ostati razvojno naravnan in ambiciozen, podpirati inovacije in posodabljanje Evrope ter zagotavljati dovolj sredstev za nove izzive, kot so varnost in migracije, pa tudi za nekatera socialna vprašanja. Po neuradnih informacijah Slovenija sicer podpira povečanje proračuna za do 1,1 odstotka BND-ja.

Neto plačnice nasprotujejo povečanju
Cerar pričakuje, da bo Slovenija ostala neto prejemnica evropskih sredstev, a ob tem izpostavlja, da si seveda dolgoročno želijo, da bi se z načrtovanim razvojem uvrstila med najrazvitejše članice EU-ja. Najglasnejše nasprotnice povečanja proračuna so neto plačnice Švedska, Nizozemska, Danska in Avstrija, medtem ko Nemčija v koalicijskih pogajanjih v evropski proračun obljublja več denarja.

Strategija pokrivanja vrzeli po brexitu
Prihodkovno vrzel, ki nastaja zaradi odhoda velike neto plačnice Velike Britanije, so v Bruslju ocenili na od 12 do 14 milijard evrov letno; odhodkovno, ki nastaja zaradi novih finančnih potreb za nove politične prioritete, pa na okoli deset milijard letno. Polovico prihodkovne vrzeli naj bi unija po načrtih komisije odpravila z rezi izdatkov, polovico pa z dodatnimi prihodki preostalih 27 članic. Petino odhodkovne vrzeli naj bi odpravila s prerazporejanjem sredstev in rezi, 80 odstotkov pa s svežim denarjem in dodatnimi prispevki.

Tusk: britanski načrti so čista iluzija
Medtem je Tusk načrte britanske vlade za odnose z EU-jem po brexitu, kot jih navajajo britanski mediji, označil za čisto iluzijo. Britanska premierka Theresa May naj bi načrte razkrila prihodnji petek. Britanija naj bi si prizadevala za selektivno uskladitev s pravili EU-ja v nekaterih sektorjih gospodarstva, vendar EU izpostavlja celovitost notranjega trga in takšnemu pristopu nasprotuje.

Voditelji so se danes tudi zavzeli za to, da bi bil dogovor o večletnem proračunu po letu 2020 dosežen pred evropskimi volitvami maja 2019, a Cerar ob tem izpostavlja, da je vsebina seveda pomembnejša od časovnega vidika.