Na seznam 130 prednostnih energetskih projektov je uvrščen projekt italijanskega plinskega terminala v severnem Jadranskem morju, vendar je ob njem zapisana opomba, da bo Italija o kraju terminala odločala samo v soglasju s Slovenijo.

Vseh 130 energetskih projektov, med katerimi je tudi sedem slovenskih, se bo lahko v obdobju 2014-2020 potegovalo za delež od 5,8 milijarde evrov evropskega denarja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope.

Za Slovenijo so na seznamu predvidene posodobitve električnih povezav pri Cirkovcah, Divači, Beričevem in Podlogu ter Okroglem. Prav tako so omenjeni plinovodi pri Jelšanah in Kalcah ter Šempetru, Vodicah, Lendavi in Kidričevem. Skupna ocenjena investicijska vrednost omenjenih slovenskih projektov je 1,2 milijarde evrov

Po poročanju Radia Slovenija bodo projekti na seznamu imeli dve prednosti. Upravičeni bodo do evropskih sredstev, ki jih bodo lahko na podlagi razpisov dobili v obliki subvencij, projektnih obveznic ali poroštev. Hkrati pa bodo upravičeni do prednostne obravnave. Dobili bodo namreč posebno dovoljenje, ki jim bo zagotovilo lažji, hitrejši in preglednejši postopek za odobritev evropskih sredstev.

Predsednica vlade zadovoljna
Slovenija se strinja, da je energetska diverzifikacija pomembna in nujna za dolgoročno stabilno oskrbo z energijo, vendar mora biti odločitev o lokaciji terminala v severnem Jadranskem morju skrbno pretehtana, upoštevati mora vse okoljske in druge čezmejne vplive, je po potrditvi seznama evropskih energetskih projektov dejala premierka Alenka Bratušek.

To, da na seznam ni uvrščen terminal v Žavljah, je po njenih besedah "dokaz, da so slovenski argumenti, podprti z negativnimi mnenji civilne družbe in ne nazadnje tudi dežele Furlanije -Julijske krajine, prepričali Evropsko komisijo o okoljski problematičnosti zgoraj omenjenega terminala".

Iz njenega kabineta so še sporočili, da Slovenija ne nasprotuje plinskemu terminalu v severnem Jadranskem morju in bo nadaljevala pogovore z Italijo in Hrvaško v okviru delovne skupine za energetske projekte v severnem Jadranu, ki je bila dogovorjena na tristranskem srečanju predsednikov vlad Slovenije, Italije in Hrvaške v Benetkah 12. septembra.

Dogovor z Evropsko komisijo in Italijo
Slovenija je letos poleti sprva seznamu nasprotovala, ker je bil na njem tudi italijanski projekt plinskega terminala v severnem Jadranskem morju, saj naj bi se za njim skrivala namera gradnje terminala v Žavljah, ki mu Slovenija nasprotuje.

"Slovenija se je z Italijo in Evropsko komisijo dogovorila o kompromisni rešitvi glede uvrstitve plinskega terminala v severnem Jadranskem morju na prednostno listo energetskih projektov EU. Dogovor predvideva, da bo lahko Italija določila lokacijo terminala samo v soglasju s Slovenijo," pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

Pri seznamu evropskih prednostnih energetskih projektov gre za delegiran akt, ki ga pripravi komisija, pri čemer članice ne sodelujejo. Evropska komisija ga bo poslala v pregled članicam in Evropskemu parlamentu, ki pa ga ne morejo več spreminjati, temveč ga lahko le potrdijo ali zavrnejo.

Razočarani ekologi
Uvrstitev projekta kopenskega plinskega terminala v severnem Jadranskem morju med prednostne energetske projekte je razočarala mednarodno okoljevarstveno organizacijo Alpe Adria Green (AAG), kjer menijo, da je slovenska diplomacija podlegla pritiskom iz Bruslja.

"Bruselj je sicer dodal lepotno in zavajojočo opombo, da bo Italija o lokaciji terminala odločala samo v soglasju s Slovenijo, saj to pomeni, da bo Italija lahko tudi predlagala plinski terminal v Žavljah ali v Tržaškem zalivu. V neuradnih krogih se govori, da bi ga postavili nekje od Timava do Porto Nogara, kar pa ne spremeni tega, da bo prizadet ekosistem v severnem Jadranskem morju, ker nameravajo uporabiti zelo zastarelo, zato pa za multinacionalko zelo dobičkonosno tehnologijo, med drugimi tudi uporabo klora v tehnologiji segrevanja plina v Žavljah", so zapisali v AAG-ju.

Ekologi AAG-ja tudi opozarjajo, da bi z novim terminalom v severnem Jadranskem morju prišlo do vojaškega nadzora plutja ladij in s tem bi bila omejena plovba na tem območju, kar bi vplivalo na turistično dejavnost v Sloveniji in onemogočilo dejavnost Luke Koper.

Poudarjajo, da so evropskemu komisarju za energijo Güntherju Oettingerju poslali pismo, v katerem so predlagali nadomestno lokacijo za plinski terminal na morju, in ne na kopnem (40 km od Pulja z že zgrajenima plinovodoma v Italijo in Hrvaško), pri kateri bi sodelovale Hrvaška, Slovenija in Italija, saj bi za potrebe teh držav zadostoval en skupen plinski terminal. Odgovora evropskega komisarja, kot zatrjujejo, (še) niso dobili.