Slovenski zunanji minister se je udeležil večerje zunanjih ministrov EU-ja v Luksemburgu, na kateri je bil glavna tema BiH. Vodja švedske diplomacije Carl Bildt je poročal o dveh krogih (neuspešnih) pogovorov v Butmirju, na katerih so se voditelji BiH-a v prisotnosti predstavnikov ZDA in EU-ja pogajali o pričakovanih ustavnih spremembah in s tem izpolnitvi še zadnjega pogoja za zaprtje urada visokega mednarodnega predstavnika v BiH-u.

Pomembno je, da se ta proces nadaljuje, je poudaril Žbogar. Rešitve naj bi politiki v BiH-u našli do 18. novembra, ko naj bi Svet za uresničevanje miru (PIC) odločil o zaprtju urada visokega predstavnika. To je po besedah vodje slovenske diplomacije pomembno, da bo BiH lahko nadaljeval pot v EU, na kateri zdaj zaostaja za drugimi državami v regiji.

Ustavne spremembe potrebne za pot v EU
"Občutek je, da mora BiH v naslednjih par mesecih uloviti ta vlak, za to pa so potrebne ustavne spremembe," je poudaril minister. Pri tem BiH-u po besedah Žbogarja skušata pomagati EU in ZDA, posvetovanja pa potekajo tudi z Rusijo in Turčijo, ki sta prav tako članici PIC-a.

"Če se bodo voditelji BiH-a usedli za mizo in se dogovorili o tem, kako lahko dohiti druge države v regiji na poti v EU, bomo to pozdravili. A to je v rokah voditeljev BiH-a," se je na neuspešna pogajanja med voditelji BiH-a odzval Bildt. "Ničesar ne bomo napravili. Upam, da bodo tam kaj napravili, saj gre za njihovo državo," je pojasnil, kaj namerava oz. česa ne namerava zdaj storiti EU glede BiH-a.

"BiH se mora postaviti na lastne noge"
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je ob nedavni predstavitvi rednega letnega poročila o napredku BiH-a na poti v EU izpostavil, da se mora država postaviti na lastne noge in da ne more pričakovati nikakršnega napredka na poti v EU, dokler ne bo tamkajšnji urad visokega mednarodnega predstavnika zaprt.