BiH tudi 14 let po koncu uničujoče vojne ostaja razdeljen, osrednja oblast je zelo šibka. Foto: EPA
BiH tudi 14 let po koncu uničujoče vojne ostaja razdeljen, osrednja oblast je zelo šibka. Foto: EPA
Željko Komšić in Anders Fogh Rasmussen
BiH je odločen, da bo sprejel potrebne reforme, ki ga bodo popeljale v evroatlanstske integracije, je zatrdil predsednik predsedstva BiH-a Komšić. Foto: Reuters
Sarajevo
Veteranom vojne v BiH-u je prekipelo, pred parlamentom, ki ga je morala zavarovati policija, so zahtevali, da jim ne zmanjša ugodnosti. Foto: Reuters

Švedska kot predsedujoča EU-ju in ZDA so izrazile zaskrbljenost zaradi politične mrtve točke, na kateri se je znašla Bosna in Hercegovina. Da bi spodbudila politični dialog, sta Bruselj in Washington sklicala srečanje v Sarajevu. "Srečanje bo pomembna priložnost za politične voditelje, da pokažejo svojo politično voljo za izhod iz slepe ulice in za oblikovanje temelja, na podlagi katerega bo lahko BiH v svojem programu reform naredil konkreten napredek glede zveze Nato in EU-ja," je poudarilo švedsko predsedstvo in dodalo, da si tako EU kot ZDA želijo sodelovati pri podpori "evroatlantskih ambicij BiH-a".

BiH je naredil prvi korak proti članstvu v Natu. Predsedujoči predsedstvu BiH-a Željko Komšić je generalnemu sekretarju severnoatlantskega zavezništva Andersu Foghu Rasmussenu v Bruslju uradno predal prošnjo za akcijski načrt za članstvo BiH-a v Natu, kar velja za status kandidatke za članstvo. Rasmussen je presodil, da je vloga prošnje za akcijski načrt za članstvo "najboljša pot do trajne stabilnosti na evroatlantskem področju", in opozoril, da mora BiH nadaljevati in pospešiti izvajanje reform, še posebej glede krepitve demokratičnih institucij, ustavnih reform in obrambnih vprašanj.
Od konca vojne leta 1995 je BiH razdeljen na dve entiteti, Republiko srbsko in muslimansko-hrvaško Federacijo BiH-a, ki ju združujejo šibke centralne institucije, ki jih nadzira mednarodni urad visokega predstavnika. Približevanje države evroatlantskim povezavam tudi 14 let po koncu najhujšega konflikta v Evropi po 2. svetovni vojni preprečujejo nestabilnost in nacionalistične težnje, ki onemogočajo sprejetje potrebnih reform. EU je sporočil, da se mora BiH osamosvojiti od mednarodnega upravljanja in spremeniti svojo ustavo, preden lahko postane kandidat za članstvo v Uniji.

Bosanski Srbi grozijo z umikom iz državnih institucij
Najnovejši zaplet se je zgodil v četrtek, ko je parlament Republike srbske odobril načrt za umik vseh Srbov iz državnih institucij, če se mednarodne odločitve, ki vplivajo na delitev moči v državi, ne prekličejo. Manjšinski delničarji iz Republike srbske zavirajo delovanje nacionalnega distributerja elektrike že več kot eno leto, da bi dokazali, da srbsko-muslimanska-hrvaška entiteta ne more uspeti. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti Valentin Inzko, odločen, da bo elektrarna delovala, je sprejel niz odločitev, vključno s podaljšanjem mandata odbora in direktorja električnega distributerja.

Bosanski Srbi želijo ohraniti visoko avtonomijo
Čeprav ima na papirju Inzko največjo moč v državi, Bosanski Srbi vedno bolj spodkopavajo njegovo oblast, prepričani, da jih mednarodna skupnost ne more v nič prisiliti. Republika srbska s premierjem Miloradom Dodikom na čelu navzočnost visokega mednarodnega predstavnika vidi kot nepravično vmešavanje v svoje zadeve in želi, da njegov urad ukinejo. Bosanski Srbi želijo v regiji obdržati visoko avtonomijo, ki jim jo zagotavlja daytonski mirovni sporazum, in nočejo, da jim jo spodkopavajo reforme. Hrvati in Muslimani želijo bolj centralizirano državo.

Veterani preprečili znižanje ugodnosti
BiH pa se ne ukvarja le s političnimi težavami. Državo je dodatno prizadela svetovna finančna in gospodarska kriza. Na pomoč ji je priskočil Mednarodni denarni sklad (IMF) s posojilom 1,2 milijarde evrov. V skladu z dogovorom med Sarajevom in IMF-om bi morali Republika srbska in federacija BiH-a znižati plače in stroške vladnih uslužbencev in prejemnikov proračunskih sredstev za 10 odstotkov, tudi vojnim veteranom. Več sto jeznih veteranov se je zbralo pred stavbo parlamenta Federacije BiH-a in protestiralo proti znižanju svojih ugodnosti. Parlament jim je na izredni seji ugodil in glasoval proti znižanju kljub nasprotovanju vlade.