Letno inflacijo je v največji meri dvigovala dražja hrana - cene hrane so bile v medletni primerjavi višje za tri odstotke, pri čemer je bilo sadje dražje za 11,6 odstotka, meso za 7,7 odstotka, mleko, sir in jajca pa za 3,2 odstotka. Cene zelenjave so se na drugi strani znižale za osem odstotkov. Nominalno se je med hrano najbolj podražilo maslo, in sicer za 18,2 odstotka.

V enem letu so se podražili tudi električna energija, plin in druga goriva, in sicer skupaj za štiri odstotke, k skupni inflaciji pa so prispevali 0,3 odstotne točke. V tej skupni se je najbolj podražila toplotna energija, za 13 odstotkov. Plin se je podražil za 5,7 odstotka, tekoča goriva pa za okoli pet odstotkov, je pojasnila Tatjana Brvar z oddelka za statistiko cen statističnega urada.

Letno inflacijo so medtem za 0,2 odstotne točke znižale nižje cene avtomobilov (-3,4 odstotka). "Ta pocenitev gre na račun rabljenih avtomobilov," je dodala Brvarjeva. Za 0,1 odstotne točke je cenejša tudi mobilna telefonija (-1,9 odstotka).

Januarske razprodaje
Da so januarja na mesečni ravni cene padle, pa je posledica zimskih razprodaj oblačil in obutve. Oblačila za otroke so se glede na lanski december pocenila za 17,7 odstotka, za ženske za 17,1 odstotka in za moške za 15 odstotkov. Dodatne 0,1 odstotne točke so inflacijo znižale nižje cene obutve (-7,5 odstotka), 0,2 odstotne točke so prispevali cenejši počitniški paketi (-5,3 odstotka), 0,1 odstotne točke pa cenejša oprema za šport (-13,3 odstotka).

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za evropske primerjave, je bila januarja 1,7-odstotna, kar je bilo prav tako za 0,2 odstotne točke manj od decembrske ravni in za 0,2 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani.

Nova metodologija statističnega urada
Statistični urad je z letom 2018 začel uporabljati novo metodologijo za izračun indeksa cen življenjskih potrebščin in harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin, in sicer gibanje cen hrane, pijače in tobaka zdaj izračunava na podlagi podatkov iz podatkovnih baz največjih trgovcev v Sloveniji, medtem ko jih je do zdaj s popisovanjem cen na terenu. Tako pridobiva veliko večji vzorec, saj so doslej spremljali 6.500 cen, po novem pa jih 70.000, večja je tudi košarica izdelkov, katerih cene spremljajo.

Indeks cen za leto 2017 so izračunavali tako po stari kot po novi metodologiji, pokazalo pa se je, da pri skupnem mesečnem indeksu cen ni bilo razlike, pri cenah hrane in brezalkoholnih pijač pa je bil mesečni indeks v povprečju za 0,1 odstotne točke nižji od objavljenega. "Primerjava s prejšnjo metodologijo pokaže, da ni velikih razlik pri skupnem indeksu. Dobili smo potrditev, da je bil tudi dosedanji indeks zelo dober, bo pa zdaj boljši, saj je tudi zajem podatkov bistveno boljši," je dejala namestnica generalne direktorice statističnega urada Karmen Hren.