V Sloveniji danes nimamo proizvodnega objekta, ki bi imel takšen pomen, kot ga je imela hidroelektrarna Fala, potem ko je pred 100 leti po zaporednem vključevanju začel obratovati njen peti agregat. To je bila prva hidroelektrarna na Dravi, sad avstro-ogrskega energetskega načrta, in doslej je služila šestim državam in botrovala industrijskemu razvoju Maribora v dvajsetih letih minulega stoletja.
In kot pravi direktor Dravskih elektrarn Andrej Tumpej: "Fala je v stoletni zgodovini proizvedla enainpolletno potrošnjo Slovenije, če govorimo v sedanjem času. Dobro leto nazaj smo končali prenovo sekundarne opreme, in je ta trenutek spet ena najsodobnejših vodnih elektrarn v Sloveniji."

Pomembno je, da elektrarna, ki je v stoletju dala skoraj 19.400 gigavatnih ur, v skupno bilanco proizvedene energije Dravskih elektrarn letno še vedno prispeva 260 gigavatov, kar je 10 odstotkov energije. V stoletju obratovanja je spodbujala tudi razvoj okoliških krajev, kar si v krajevnih skupnostih želijo tudi v prihodnje, namreč, da bi vsaj del njenega dobička ostal v krajih ob Dravi.
V Mariborski univerzitetni knjižnici je na ogled razstava, umetniški kabinet Primoža Premzla pa je danes izdal knjižno monografijo z naslovom Elektrarna Fala – 100 let zelene energije. "Tudi ta knjiga seveda ponuja bogastvo slikovnega gradiva, ki je ohranjeno na temo gradnje in tudi delovanja same elektrarne.
V okviru elektrarne deluje muzej, v katerem si lahko ogledamo opremo, ki je bila dana v obratovanje pred natanko stoletjem.