V imenu družb GBD, Iskratel in Salonit Anhovo v je bila časniku Delo objavljena javna dražba za za 13,8 odstotka Merkurjevih delnic. Dražba bo 19. oktobra ob 13. uri v Kranju. Izklicna cena bo 8,4 milijona evrov, cena pa se bo dražila za 100.000 evrov ali večkratnik te vsote.

Varščina: 10 odstotkov izklicne cene
Kot piše v vabilu na javno dražbo, se lahko dražbe udeležijo vse osebe, ki bodo do vključno 18. oktobra na transakcijski račun družb nakazale varščino za skoraj 179.000 evrov (20 odstotkov izklicne cene) v primeru GBD, 540.000 evrov (10 odstotkov izklicne cene) v primeru Iskratela in 209.000 evrov (prav tako 10 odstotkov izklicne cene) v primeru Salonita Anhovo. Udeleženci dražbe morajo upravičenost do udeležbe izkazati z izvirnim potrdilom o plačilu varščine. Izklicna cena za 44.476 delnic GBD je 894.920 evrov, za sveženj delnic Iskratela je izklicna cena 5,4 milijona evrov, za delnice, s katerimi je terjatve zavaroval Salonit Anhovo, pa je 2,09 milijona evrov.

Bo dovolj kupcev?
Čeprav je postavljena cena veliko nižja od tiste, ki jo je v začetku tedna za 25-odstotni delež Merkurja objavila Hypo Alpe-Adria Bank International, in znaša 38 milijonov evrov, je le težko pričakovati, da bodo v obstoječem stanju Merkurja delnice uspešno prodane, zato bodo najverjetneje njihov končni lastnik postali prav prodajalci.

Spodleteli menedžerski prevzem
Gre za novo poglavje v zgodbi o razlastitvi Merfina, preko katerega so menedžerji, sedanji in nekdanji, izvedli menedžerski odkup Merkurja, ki se je zaradi krize znašel v hudih težavah in nedavno objavil plačilno nesposobnost. Vodstvo Merkurja je že dalj časa pričakovalo, da bodo banke in družbe, ki so menedžerjem posodile denar za odkup 58-odstotnega deleža Merkurja in imajo posojila zavarovana z Merkurjevimi delnicami, začele unovčevati zavarovanja.
Prav razlastitev Merfina naj bi bila eden ključnih dejavnikov v pogovorih med Merkurjem, bankami upnicami, lastniki in dobavitelji glede finančnega prestrukturiranja družbe, ki bo podlaga za prisilno poravnavo. Ta delno temelji tudi na konverziji določenega dela terjatev v lastniške deleže, zato je vrednost Merkurjevih delnic, od katerih je odvisna prihodnja lastniška struktura Merkurja, jabolko spora med sedanjimi Merkurjevimi lastniki in upniki, ki bi s konverzijo terjatev vstopili v lastništvo nakelskega trgovca s tehničnim blagom.

Na dražbi (še) ni vseh upnikov
Še vedno ni v celoti znano, kdo so še preostali upniki Merfina, ki imajo terjatve zavarovane z Merkurjevimi delnicami. Po informacijah, ki se na podlagi revizijskega mnenja na Merkurjevo poslovno poročilo že dalj časa pojavljajo v medijih, so Merfinovi upniki še Alpos, Hidria in Viator & Vektor. Časopis Delo je ta teden sicer izvedel, da bodo oktobra javne dražbe za prodajo zastavljenih delnic Merkurja objavili tudi drugi upniki Merfina.

Je bil nadzorni svet uprave res obveščen?
Dnevnik, ki je v petek razkril domnevni tajni dogovor med predsednikom uprave Save Janezom Bohoričem in nekdanjim prvim možem Merkurja Bineta Kordeža, pa danes poroča, da bo predsednik nadzornega sveta Save Miran Kalčič zahteval, da uprava na seji nadzornega sveta poda podrobno informacijo, pojasnila in odgovore glede dogovorov med vodstvom Save in Merkurja. "Uprava me ni nikoli posebej seznanila s kakršnimi koli vsebinami in oblikami poslovanja Save, ki bi bile v kakršni koli zvezi z menedžerskim odkupom Merkurja in s katermi bi moral seznaniti nadzorni svet," je dejal Kalčič.

Uprava Save je tajni dogovor že zanikala in pisanje časopisa Dnevnik označila za "neresnično in zlonamerno", dogovor pa naj bi bil konstrukt na podlagi elektronske pošte med Bohoričem in nekdanjim predsednikom uprave Bojanom Knupležem, in ne Kordežem, o vsebini sporočila pa da so upravo obvestili. Sava Merkurju ni bila nikoli nič dolžna, so še zapisali v sporočilu za javnost.