Cilj je izenačitev zneska za malico za delavce v javnih in zasebnih komunalnih podjetjih, saj prvi letno prejmejo okoli 340 evrov regresa za prehrano manj.

"Gre za to, da so delavci v komunali upravičeni do različne višine povračila stroškov prehrane glede na to, kakšna je lastniška struktura delodajalca," je ob predaji podpisov za spremembo zakona opozorila predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) Majda Marolt.

Eni dobijo po 30 evrov na mesec manj

Kot je dodal direktor zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Sebastijan Zupanc, gre za skoraj 10.000 delavcev v komunalni dejavnosti, ki so oškodovani za 340 evrov letno, kar je skoraj 30 evrov na mesec. "To v družinskem proračunu ob nizkih plačah, kot so v komunalnih dejavnostih, lahko veliko pomeni," je poudaril.

Delavec v komunalnem podjetju v državni ali občinski lasti je po pojasnilih Maroltove dnevno upravičen do nekaj več kot štirih evrov za malico, medtem ko je delavec v podjetju v zasebni lasti upravičen do 6,12 evra za malico dnevno.

Tako Maroltova kot Zupanc sta poudarila, da gre za fizično intenzivna dela, ob čemer je Zupanc poudaril, da jih delavec preprosto ne more opravljati z žemljico in jogurtom. "Dejstvo je, da tudi direktorji komunalnih podjetij ugotavljajo, da delavci, ki nimajo zadostne prehrane, ne morejo dovolj učinkovito opravljati svojega dela," je dodal predsednik zbornice.

Delodajalci in sindikati skupaj

Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, ki ureja višino nekaterih povračil v zvezi z delom, je sicer v veljavi od leta 1997, z uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ pa je zakon prenehal veljati za vse subjekte, razen za tiste, ki so v večinski lasti lokalnih skupnosti oziroma države.

"Mi smo se potrudili in prek Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zadevo obravnavali v državnem svetu ter na ekonomsko-socialnem svetu, kjer so bili sprejeti sklepi za odpravo te krivice, a se ni zgodilo nič," je bila kritična Maroltova. Zdaj bodo imeli poslanci možnost, da to krivico odpravijo, je še dodala.

"Mogoče malo nenavadno, da delodajalci in sindikati stopimo skupaj in zberemo podpise za odpravo anomalije, ki je prisotna že toliko let," je menil Zupanc, ki se mu odprava zdi neizbežna. Tudi on je pojasnil, da so zakonodajo skušali spremeniti že z več pobudami.

"Zakon je bil leta 2017 že v parlamentarni proceduri, nato pa iz nam neznanih razlogov umaknjen z dnevnega reda. V medresorskem usklajevanju so ugotovili, da bodo zadevo reševali drugače, zdaj pa smo bili s sindikati v položaju, ko nam ni preostalo drugega, kot da začnemo zbirati podpise za odpravo te krivice," je ponovil.

DZ bo moral zdaj v 15 dneh zadevo obravnavati, potem gre v odločanje, je pojasnil Zupanc in sklenil, da bodo poskušali tematiko predstaviti tudi poslancem, da bodo lažje odločali o nadaljnjih postopkih.