koncernu ustavili dobavo.

Koordinacija proizvajalcev in dobaviteljev Agrokorja (v njej so med drugim največji dobavitelji Franck, Podravka, Kraš, Dukat in Vindija) je sporočila, da bodo s soboto koncernu prenehali dobavljati vse živilske izdelke razen mleka in kruha. Prekinitev bo trajala, dokler se banke ne srečajo z njimi in dorečejo nadaljnje korake za poplačilo obveznosti, ki jih ima Agrokor do njih.

Na zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki spadajo pod okrilje Gospodarske zbornice Slovenije, sicer menijo, da po zelo grobi oceni slovenska živilska in predelovalna industrija v sistem Agrokorja v Sloveniji in drugih državah Balkana letno proda za več kot 500 milijonov evrov.
Slovenski dobavitelji Konzuma so sporočili, da za zdaj dobave ne bodo ustavili. Se pa lahko zgodi, da jih bodo v to prisilile razmere. "Če bodo hrvaški dobavitelji ustavili dobavo, bo to pomenilo zlom vsega skupaj in potem bomo tudi mi seveda takoj prenehali," je za Radio Slovenija dejal Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin.
Med slovenskimi dobavitelji, ki prodajajo določen delež blaga v Agrokorjevo trgovsko mrežo Konzum, je večina živilskih podjetij, med njimi Panvita, Mlinotest, Perutnina Ptuj in omenjene Celjske Mesnine. Kako bodo ravnala slovenska podjetja Žito, ki je v lasti Podravke, Droga Kolinska v skupini Atlantic Grupe in Ljubljanske mlekarne v upravljanju Dukata, ki je v lasti Lactalisa, v tem trenutku še ni jasno.

Slovenski dobavitelji, ki prodajajo na Hrvaško, se sicer še niso povezali, se bodo pa po besedah Krivca sešli v prihodnje. "Naša želja je, da poslujemo naprej, vendar moramo bedeti tudi nad tem, da bomo v prihodnje enako obravnavani kot drugi dobavitelji," je poudaril.

Kaj to pomeni za Mercator, smo vprašali tudi njihove predstavnike. "Mercator ima s svojimi dobavitelji podpisane pogodbe, izpolnjuje svoje obveznosti in ne pričakuje težav z dobavami blaga," so sporočili.

Uprava zahteva aktivacijo
Uprava na čelu z Ivico Todorićem je na trgovinsko sodišče v Zagrebu vložila zahtevo za uvedbo izredne uprave na podlagi vladnega zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, znan kot Lex Agrokor. Ob tem je Todorić v sporočilu za javnost pozval vse, ki lahko zagotovijo nemoteno delo koncerna, naj to tudi storijo.

Javnost želim obvestiti, da je uprava Agrokorja z menoj na čelu sprožila proces za uvedbo izredne uprave na podlagi vladnega zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, je v sporočilu, ki so ga objavili hrvaški mediji, zapisal Todorić. "Odločitev sem sprejel v prepričanju, da je to v najboljšem interesu zaposlenih, partnerjev, dobaviteljev in celotnega gospodarstva," je dodal.

Pri tem se je Todorič zahvalil zaposlenim in partnerjem, s katerim je zgradil najmočnejše podjetje v hrvaški zgodovini. "V vseh teh letih sem dal svoj maksimum, da bi zagotovili stabilnost družbe in ohranili več kot 60.000 delovnih mest ter zagotovili obstoj in perspektivo koncerna Agrokor," je zapisal.

Tiste, ki lahko pripomorejo, da Agrokor nemoteno nadaljuje delo, pa je Todorić pozval, naj naredijo največ, kar je v njihovi moči, da se tudi uresniči. Sporočilo je obenem prvi uradni odziv Todorića po izbruhu krize v Agrokorju.
V skladu z zakonom o izredni upravi mora trgovinsko sodišče isti dan po sprejetju zahteve obvestiti hrvaško vlado in ministrstvo za gospodarstvo o zahtevi Agrokorja. Zagrebško trgovinsko sodišče je prejetje zahteve potrdilo in tudi posredovanje obvestila.

Dva dni časa za vlado
Zdaj ima vlada dva delovna dni časa, da imenuje izrednega pooblaščenca, ki bo prevzel vodenje koncerna. Njegova naloga bo zagotoviti redno poslovanje družbe, omogočiti svežo likvidnost in začeti postopke prestrukturiranja.

Z imenovanjem bodo nemudoma seznanili trgovinsko sodišče, ki bo najpozneje v dveh delovnih dneh sprejelo odločitev o pooblaščencu in odprlo postopek izredne uprave, določa zakon, ki so ga v četrtek sprejeli v hrvaškem saboru po nujnem postopku. Pomembna določba zakona je, da v času delovanja izredne uprave ni dovoljeno sprožiti prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije podjetja.

Poleg pooblaščenca so ključni organi, svetovalno telo in upniški odbor, nad vsem pa bi ob morebitni sprožitvi izredne uprave bedelo trgovinsko sodišče.
Ugibanja o imenu
V hrvaških medijih ugibajo, ali bo izredni pooblaščenec za Agrokor nekdanji predsednik uprave nemške družbe Siemens na Hrvaškem Uwe Gregorius, ki naj bi imel več priložnosti kot hrvaški svetovalec Ante Ramljak, ki so ga prvega omenjali. Ramljak je bil na več vodilnih položajih v hrvaških energetskih družbah in investicijskih skladih.
Delavci prvi na vrsti za poplačilo
Zakon vsebuje tudi dopolnilo vladajočega HDZ-ja, da so banke upnice sistemsko pomembnega podjetja za poplačilo terjatev v primeru stečaja na vrsti takoj za delavci, ki lahko edini sprožijo izvršbo. Dobavitelji pa lahko svoj dolg pretvorijo v lastniški delež v podjetjih sistemsko pomembne skupine. Dopolnilo je v zakonu znova po tem, ko se je glavni direktor za prestrukturiranje Agrokorja Antonio Alvarez III. v sredo zvečer srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.

V sredo sprejeti zakon določa, da lahko državno pomoč zahteva podjetje z vsaj 5.000 zaposlenimi in najmanj 7,5 milijarde kun (okoli milijardo evrov) obveznosti, ki jih ne more izpolniti.

Ta merila trenutno izpolnjuje deset podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 11 odstotkov vseh delavcev na Hrvaškem in imajo 34,6-odstotni delež v hrvaškem bruto domačem proizvodu. Največji med njimi je Agrokor, ki zaposluje približno 60.000 ljudi, od tega 10.500 v Sloveniji.