obvestil o trenutnih dejavnostih in poslovnih načrtih za stabilizacijo koncerna.

Po 45-minutnem sestanku, ki je bil zaprt za javnost, nihče izmed udeležencev ni želel dajati izjav. Srečanja so se udeležili največji dobavitelji, kot so Podravka, Vindija, Dukat, Kraš in Franck, pa tudi predsednik hrvaške gospodarske zbornice (HGK) Luka Burilović, ki je tudi član nadzornega odbora Podravke. Agrokor ima več kot dve milijardi evrov obveznosti do dobaviteljev.

Todorić je udeležence seznanil o stanju v koncernu in načrtih za nadaljevanje poslovanja. Največje breme stabilizacije Agrokorja je prevzel sam koncern, nato pa tudi njegovi dobavitelji - teh je okoli 6.000 in so na srečanju potrdili, da "si bo menedžment koncerna prizadeval, da bo obveznosti do dobaviteljev izpolnjeval v skladu s pogodbami". "Dobavitelji so poudarili, da je Agrokor eden njihovih najpomembnejših partnerjev, in izrazili pripravljenost, da bodo tudi v prihodnje močno podpirali prestrukturiranje koncerna. Obenem pa pričakujejo, da bodo v tem procesu zaščiteni tudi njihovih interesi v največji mogoči meri," so zapisali.

Burilović upa na srečen konec
Todorić se je zahvalil vsem dobaviteljem, ki so v preteklem obdobju podpirali Agrokor. Dogovorili so se, da bodo nadaljevali redno medsebojno komunikacijo. Burilović je po srečanju izjavil, da je prevladovalo optimistično vzdušje in da so odprti pogovori med upravo in dobavitelji prvi korak za reševanje težav. "Treba se je zavedati, da udeleženci predstavljajo steber hrvaškega gospodarstva in je treba storiti vse, kar je mogoče, da vrnemo stabilnost," je izjavil Burilović in izrazil prepričanje in upanje, da bo zgodba imela srečen konec in da v celotni verigi dobaviteljev nihče ne bo zapostavljen.

Drugi dobavitelj, ki je želel ostati neimenovan, je medtem za medije povedal, da dobavitelji od Agrokorja v prihodnjih od treh do petih dneh pričakujejo jasen in transparenten načrt izpolnjevanja obveznosti do dobaviteljev, pa tudi jasno stališče upnikov do prednostnih nalog do dobaviteljev in načinov za finančno stabilizacijo koncerna.

Odkar je v javnosti odjeknila novica, da ima Agrokor resne težave s prezadolženostjo, je hrvaška vlada nekajkrat izrazila podporo dobaviteljem, ki so zahtevali bolj odprto in jasno komunikacijo s koncernom in njegovimi upniki. Pričakujejo tudi, da bodo sodelovali pri načrtih prestrukturiranja in oblikovanja poslovnih politik Agrokorja.

Hrvaška vlada z Lex Agrokorjem pomaga zgolj Todoriću
Čeprav je hrvaška vlada večkrat poudarila, da gre za zasebno podjetje in da morata Todorić in uprava poiskati izhod iz krize, je koncern prepomemben igralec, da bi pustili, da se zruši. Podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je napovedala, da bo vlada kmalu pripravila načrt zakona, s katerim "nameravajo zavarovati hrvaško gospodarstvo v primerih, ko sistemsko pomembna podjetja ne morejo sama rešiti poslovnih težav, s katerimi se spopadajo". Kot temeljni merili za izvajanje zakona je izpostavila najmanj 8.000 zaposlenih in najmanj milijardo evrov obveznosti, ki jih "evidentno ne morejo izpolniti".

V hrvaških medijih so zakon že poimenovali "lex Agrokor", ker menijo, da je zakon usmerjen v reševanje Agrokorja, saj poleg energetske družbe Ine edini izpolnjuje pogoj o 8.000 zaposlenih. Več kot milijardo evrov obveznosti in težave pri izplačilu ima trenutno zgolj Agrokor, ki zaposluje približno 60.000 ljudi, od tega 10.500 v Sloveniji.

Zagrebški časopis Jutarnji list je objavil nekatere domnevno sporne člene načrta zakona o izredni upravi in izpostavil mnenja hrvaških strokovnjakov, da so nekatera zakonska določila v neskladju tudi s hrvaško ustavo - predvsem v delu, ki govori o enakopravnem položaju vseh podjetnikov. Načrt novega zakona ni usklajen niti z nekaterimi drugimi hrvaškimi zakoni, kot sta zakon o stečaju in zakon o državnih uslužbencih.

Posebej je sporno določilo, da bo morebitno škodo, ki jo s svojim nezakonitim ali nepravilnim početjem stori izredni pooblaščenec, pokrila država. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo na koncu lahko vsi dolgovi padli na ramena davkoplačevalcev, saj zakon odpira možnost, da upniki in samo podjetje na sodiščih terjajo odškodnino od države, češ da jih je izredni pooblaščenec oškodoval.