Težave Agrokorja so se začele kmalu po prevzemu Mercatorja leta 2014, ko je dolg do danes narasel na skoraj šest milijard, od tega je samo finančnega dolga za skoraj štiri milijarde. Za obveznice, ki zapadejo čez dve leti, vlagatelji zahtevajo že 35-odstotni donos. Za večino dolga jamčijo z nekajkratno bilančno vsoto hčerinske družbe, zato so v paniki tudi vlagatelji na zagrebški borzi, kjer so najbolj na udaru delnice Leda in Jamnice.

Mercator, ki ima v Sloveniji skoraj 10 tisoč zaposlenih in približno dva tisoč dobaviteljev, za zdaj teh težav svojega lastnika ne občuti. "Mi imamo kreditne pogodbe in smo prestrukturirali naše kredite do leta 2020. Te pogodbe predvidevajo, da Mercator ne more jamčiti za kredite Agrokorja, pa tudi, da Agrokor ne more posegati po denarnem toku Mercatorja za poplačilo kreditov," pojasnjuje predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič.

Dobavitelji težav ne komentirajo
Kaj pa se lahko zgodi jeseni, ko prenehajo veljati nekatere zaveze Agrokorja do Mercatorja? Po mnenju Ladislava Rožiča iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je težava v tem, da se bo Mercator najverjetneje znova prodajal, kar ni prijetno za ljudi, "kadar se družba prodaja kot vreča krompirja". Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pa poudarja, da so se razmere v zadnjem desetletju znatno spremenile, vzpostavila pa se je ničelna toleranca do takšnih velikih konstrukcij. Dobavitelji pa dogodkov zaradi sklenjenih pogodb z Mercatorjem ne želijo komentirati.

Kako so se končale zgodbe holdingov, kakršen je tudi Agrokor, smo v Sloveniji že videli, podobno se lahko zgodi z Agrokorjem. Banke bodo postale lastnice hčerinskih družb in jih bodo nato za vračilo dolgov lahko prodale.