Z zakonom o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, ki ga je sprejel sabor, nameravajo preprečiti krizo hrvaškega gospodarskega in socialnega sistema, ki bi jo povzročil morebiten propad Agrokorja. Foto: BoBo
Z zakonom o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, ki ga je sprejel sabor, nameravajo preprečiti krizo hrvaškega gospodarskega in socialnega sistema, ki bi jo povzročil morebiten propad Agrokorja. Foto: BoBo
Agrokor
Z vprašanjem, kako bodo težave Agorkorja vplivale na Mercator in slovensko živilskopredelovalno industrijo se je ukvarjal tudi slovenski politični vrh. Foto: BoBo
Kriterije za sistemsko pomembno podjetje na Hrvaškem izpolnjuje deset podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot enajst odstotkov vseh delavcev na Hrvaškem in imajo 34,6-odstoten delež v hrvaškem bruto domačem proizvodu. Največji med njimi je Agrokor, ki zaposluje približno 60.000 ljudi, od tega 10.500 v Sloveniji.
Sabor sprejel t.i. lex Agrokor

Živilsko podjetje Ovum je v petek vložilo zahtevo za stečaj trgovske verige Konzum. Zagrebško podjetje, ki je registrirano za prodajo mleka, mlečnih izdelkov, jajc in olja, od Konzuma terja nekaj več kot 9,6 milijona kun (1,2 milijona evrov) in obresti. Ovum se je za takšno potezo odločil zaradi lastnih dolžniških težav, poroča regionalna televizija N1.

Zagrebško sodišče, pristojno za trgovino, mora o Ovumovi zahtevi odločiti v 30 dneh. Če ji bo ugodilo in sprožilo stečaj največje hrvaške trgovske verige, bo to za Agrokor pomenilo dodatne težave, saj je Konzum njegov najpomembnejši vir svežega denarja. V Konzumu so poudarili, da imajo upniki pravico zahtevati stečaj, a to ne pomeni, da bo sodišče postopek tudi sprožilo. Hrvaški mediji so poročali o tesnih prijateljskih povezavah med lastniki Ovuma in Agrokorja.

Tekma s časom za reševanje največjega hrvaškega gospodarskega sistema je medtem vse ostrejša. Več Agrokorjevih hčerinskih družb ima blokirane račune, saj dobavitelji in država zahtevajo poplačilo svojih terjatev. Hrvaški dobavitelji namreč še niso prispevali podpisa pod sporazum o zamrznitvi Agrokorjevih finančnih obveznosti, ki so ga 1. aprila sklenili predstavniki uprave koncerna in največjih bank upnic. Dobavitelji podpis sporazuma pogojujejo z jasnimi roki za poplačilo svojih terjatev, večina pa jih je vendarle soglašala, da bo še naprej polnila police Konzumovih trgovin.

Sporazum naj bi upošteval tudi direktor za prestrukturiranje
Sicer pa na Hrvaškem odmevajo tudi podrobnosti omenjenega sporazuma, ki jih je objavil hrvaški časnik Jutarnji list. Kot kaže, ima več značilnosti pisma o nameri kot pogodbe o prestrukturiranju. Med temeljni cilji dokumenta so zagotavljanje kontinuitete poslovanja, ohranitev vrednosti skupine in fleksibilnejša pogajanja o prestrukturiranju. Banke upnice bodo oblikovale koordinacijski odbor. V treh tednih od podpisa naj bi med drugim dobile podrobno analizo finančnih obveznosti skupine, ki naj bi jo pripravila svetovalna hiša Deloitte, pa tudi številne druge podrobnosti o poslovanju koncerna, vključno z načrtom za nadaljnje financiranje.

Sporazum naj bi upošteval tudi direktor za prestrukturiranje koncerna Antonio Alvarez III. V sedmih dneh od podpisa naj bi banke upnice seznanil s stanjem v Agrokorju in začel pogajanja o podpisu obvezujočih pogodb o novem financiranju. Sledili naj bi pogovori z upnicami o predlogu dolgoročnega prestrukturiranja poslovanja skupine.

Hrvaški sabor sprejel načrt B
V hrvaškem saboru pa so medtem sprejeli zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, kar predstavlja načrt B za reševanje Agrokorja, če Alvarezu ne bo uspelo rešiti koncerna. Če ga bo treba uveljavljati, bodo med drugim ustavljeni vsi morebitni stečajni postopki. Z zakonom, ki ga opozicija sicer ni podprla, nameravajo preprečiti krizo hrvaškega gospodarskega in socialnega sistema, ki bi jo povzročil morebiten propad Agrokorja.

Zakon se bo lahko uporabil za podjetja z vsaj 5.000 zaposlenimi in najmanj 7,5 milijarde kun (okoli milijardo evrov) obveznosti, ki jih ne morejo izpolniti. Če bi takšno podjetje zahtevalo pomoč države, bi vlada predlagala izrednega pooblaščenca, katerega naloga bi bila zagotoviti redno poslovanje družbe, omogočiti svežo likvidnost ter začeti postopke prestrukturiranja.

Zakon, ki je že objavljen v uradnem listu in bo začel veljati v petek, vsebuje tudi dopolnilo vladajočega HDZ-ja, da so banke upnice sistemsko pomembnega podjetja za poplačilo terjatev v primeru stečaja na vrsti takoj za delavci, ki lahko edini sprožijo izvršbo. Dobavitelji pa lahko svoj dolg pretvorijo v lastniški delež v podjetjih sistemsko pomembne skupine. Dopolnilo je v zakonu pristalo po tem, ko se je Alvarez v sredo zvečer srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.

Policija preiskuje poslovanje Agrokorja
Hrvaška policija je potrdila, da na zahtevo zagrebškega državnega tožilstva preiskuje poslovanje največje hrvaške družbe Agrokor. Neuradno naj bi hrvaško pravosodje sprožilo postopek potem, ko je predsednik hrvaškega sabora Božo Petrov, sicer šef vladne stranke Most neodvisnih list, prejšnji mesec kazensko ovadil lastnika Agrokorja Ivico Todorića in upravo koncerna. Za takšno potezo se je odločil, potem ko je podpredsednik ene največjih upnic Agrokorja, ruske banke VTB Jurij Solovjev, govoril o ponarejanju finančne dokumentacije v Agrokorju. Iz VTB-ja so kmalu potem sporočili, da je šlo za šum v komunikaciji, in pojasnili, da pri nepravilnostih nikakor ni šlo za ponarejanje dokumentacije.

Glavni direktor za prestrukturiranje Alvarez se je medtem že sestal s predstavniki največjih bank upnic Agrokorja, in sicer Sberbank, VTB, Erste bank, Raiffeisen bank, Privredne banke Zagreb iz skupine Intesa Sanpaolo in Zagrebačke banke iz skupine Unicredit. Šesterica je po Alvarezovih besedah še naprej pripravljena financirati koncern, in to pod pogoji, ki jih določa v saboru sprejeti zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih za Hrvaško.

V prihodnjih dneh se obeta tudi srečanje sveta ministrov Bosne in Hercegovine in predstavnikov Agrokorja. Trgovska veriga Konzum ima do bosansko-hercegovskih dobaviteljev 125 milijonov dolgov, ogroženih pa je nekaj tisoč delovnih mest.

Kriterije za sistemsko pomembno podjetje na Hrvaškem izpolnjuje deset podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot enajst odstotkov vseh delavcev na Hrvaškem in imajo 34,6-odstoten delež v hrvaškem bruto domačem proizvodu. Največji med njimi je Agrokor, ki zaposluje približno 60.000 ljudi, od tega 10.500 v Sloveniji.
Sabor sprejel t.i. lex Agrokor