Posojilo je Agrokor zagotovil v okviru dogovora z bankami o prestrukturiranju dolga Mercatorja, zdaj pa bodo s tem družbo dokapitalizirali. "To ni običajna dokapitalizacija, ampak je šlo za dokapitalizacijo s stvarnim vložkom, kjer so bili vnaprej znani predmet, čas in oseba, ki jo bo izvedla," je po skupščini poudaril predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič.

Ta dogodek je bil predviden že v samem procesu prestrukturiranja dolga, je poudaril Balažič. S to potezo se je Mercatorjev dolg zmanjšal, okrepil pa se je njegov kapital. Vzvod zadolženosti Mercatorja se je iz devetkratnika zmanjšal na približno sedemkratnik EBITDA. "Zdaj smo finančno stabilnejše podjetje," je povedal Balažič.

VZMD želel sodelovati pri dokapitalizaciji
Predlog sklepa, ki ga je skupščini v odločanje predložil Agrokor, je predvidel izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev do novih delnic. Temu so nasprotovali v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) in podali tudi nasprotni predlog, s katerim so možnost sodelovanja pri dokapitalizaciji želeli zagotoviti vsem delničarjem. "To bi bil jasen znak Agrokorja, da je pripravljen tudi naprej v lastniški strukturi imeti delničarje, ki so izrazili jasno voljo, da želijo ostati," je poudaril predsednik VZMD-ja Kristijan Verbič. A s svojim predlogom na skupščini niso uspeli.

Po podatkih društva Mali delničarji Slovenije (MDS) je malih delničarjev v Mercatorju še 2.771, ti imajo v lasti približno 59.947 delnic. Po dokapitalizaciji se je njihov delež zmanjšal z 1,59 na 0,98 odstotka. V MDS-ju so Agrokorju predlagali, naj do prihodnjega poletja eni ali več borznim hišam poda stalno borzno naročilo za nakup preostalih delnic po prevzemni ceni 86 evrov.

Delničarji so si lahko prebrali, kaj sledi
Agrokor z dokapitalizacijo sicer še ni dosegel 90-odstotnega praga lastništva, ki je potreben, da bi lahko iztisnil male delničarje. Balažič je o položaju malih delničarjev dejal, da so imeli en mesec časa za odločitev o morebitnem sprejetju Agrokorjeve prevzemne ponudbe. "Prospekt, ki je bil takrat objavljen, je zelo natančno opisal, kaj se bo dogajalo v prihodnjih mesecih in letih," je poudaril prvi mož Mercatorja in dodal, da so se delničarji, ki so ostali, očitno odločili, da podpirajo predvideno strategijo, in da želijo ostati dolgoročni lastniki družbe. Trenutno pa imajo možnost kadar koli prodati delnice v okviru običajnega borznega trgovanja.

Povezovanje poteka
Balažič se je dotaknil tudi postopka integracije poslovanja Mercatorja in že prej Agrokorjevega Konzuma. Integracijski postopki potekajo predvsem na trgih, kjer sta bila Mercator in Konzum tekmeca - torej na Hrvaškem, v Srbiji in BiH-u. V skladu z že predstavljeno strategijo bo Konzum prevzel trgovsko dejavnost Mercatorja na Hrvaškem in v BiH-u, Mercator pa Konzumovo dejavnost v Srbiji. Na Hrvaškem se je to že zgodilo, v BiH-u je konec tega procesa predviden do konca oktobra, v Srbiji pa do sredine novembra.

Ob tem pa Mercator pripravlja novo strategijo in poslovni načrt. "Potem ko smo izboljšali finančno in kapitalsko strukturo, moramo namreč izboljšati še naše poslovanje," je poudaril Balažič. Mercator ob tem računa tudi na številne sinergije in vrednosti, ki nastajajo v procesu oblikovanja največjega regionalnega trgovca.

Slovenski del bo integracijske procese še najmanj čutil
Na vprašanje o zmanjševanju števila zaposlenih je Balažič odgovoril, da bo Slovenija integracijske procese še najmanj čutila. Viški zaposlenih se namreč pojavljajo tam, kjer sta bila Konzum in Mercator tekmeca, in še to skoraj izključno v administraciji. Število trgovin se namreč ne zmanjšuje. "Je pa jasno, da bomo morali v Sloveniji nadaljevati optimizacijo na vseh ravneh, ker moramo biti konkurenčen trgovec," je poudaril Balažič. V slabih dveh letih je tako Mercator zmanjšal število zaposlenih za okoli 350, optimizacijo pa bo še nadaljeval. "A to ni rezultat prevzema, ampak tega, da mora biti Mercator konkurenčno podjetje v okviru skupine Agrokor," je izpostavil prvi mož trgovca.

Domačim dobaviteljem se položaj ni poslabšal
Po prevzemu Mercatorja se ni poslabšal niti položaj slovenskih dobaviteljev, ki imajo, kot zagotavlja Balažič, v Mercatorju še naprej ugoden položaj. V tretjem četrtletju v nekaterih kategorijah zaznavajo celo pozitivne številke - tako so na primer v tem obdobju na letni ravni odkupili za 50 odstotkov več slovenskega sadja in zelenjave, gibanja so podobna pri mesu. "Glede na to, da slovenski potrošniki cenimo slovenske proizvajalce in blago, ni razloga, da so položaj slovenskih dobaviteljev zaradi spremembe lastništva spremeni," je poudaril Balažič.

V prihodnosti še vedno ostaja možnost tudi monetizacija Mercatorjevih nepremičnin. Ob novem finančnem položaju je sicer ta manj nujna in se lahko z njo počaka na ugodnejši čas. Vendar pa je lastništvo nepremičnin, kot je trenutno Mercatorjevo, v panogi neobičajno, zato monetizacija nepremičnin ostaja predvidena. Konkretnih načrtov zanjo pa trenutno še ni.