Delodajalci so v ZDA prejšnji mesec odprli le (neto) 235 tisoč novih delovnih mest, kar je precej manj od pričakovanj analitikov in dokaz, da delta različica novega koronavirusa že hromi okrevanje največjega gospodarstva na svetu. Analitiki so namreč na krilih odlične julijske slike (več kot milijon dodatnih delovnih mest) pričakovali 750 tisoč novih služb. Vseeno se je stopnja brezposelnosti (podatek pridobijo z ločeno anketo) znižala s 5,4 na 5,2 odstotka. Delniški barometer Dow Jones se je (ob precejšnji pocenitvi delnic finančnega in energetskega sektorja) odzval z rahlim padcem, tudi na tedenski ravni je bil njegov "izplen" malce negativen. Bolje se je godilo tehnološkemu sektorju: indeks Nasdaq se je v petek zvišal petič v šestih dneh, pri 15.363 točkah je postavil nov rekord.
Fed septembra še ne bo govoril o "taperingu"
Ena od razlag za takšen scenarij je, da bo Fed po zadnjih podatkih s trga dela še previdnejši pri zaostrovanju denarne politike, okolje ničelnih obrestnih mer pa je še kako po meri tehnoloških velikanov (Apple, Alphabet, Facebook ...), ki imajo velik vpliv na indeks Nasdaq. Prepričanje, da ameriška centralna banka na septembrski seji še ne bo najavila "taperinga" oziroma začetka zniževanja obsega obvezniških nakupov (v okviru programa QE Fed mesečno za to operacijo nameni 120 milijard dolarjev), je zdaj še trdneje zasidrano. Za višjo inflacijo se Fed za zdaj ne meni in še naprej vztraja, da je to začasen pojav. Wall Street je to tezo v slogu znanega finančnega pregovora, da se s Fedom ne gre bojevati ("Don't fight the Fed"), sprejel, čeprav je kar nekaj svaril, da se lahko obrne drugače.
Rogoff vidi vzporednice z dogodki v 70. letih
"Ko slišite, da je inflacija le tranzicijska, se spomnite, da ta še ne vključuje dvoštevilčne rasti cen rabljenih hiš," opozarja Larry Summers, nekdanji vodja nacionalnega gospodarskega sveta Bele hiše (v administraciji Baracka Obame). Junija je namreč v ZDA zelo opazovani indeks Case-Shiller, ki dosega povprečne cene rabljenih stanovanjskih enot v 20 metropolah, porasel za rekordnih 19,1 odstotka (na letni ravni). Istočasno je organizacija Conference Board objavila, da so se inflacijska pričakovanja potrošnikov še povzpela in za naslednjih 12 mesecev dosegla že 6,8 odstotka. Profesor s Harvarda Kenneth Rogoff poudarja, da ameriški umik iz Afganistana kliče k vzporednicam s 70. leti, ko se je svet spopadal z visoko inflacijo, ki so jo morali v ZDA zadušiti z drastičnim dvigom obrestnih mer – leta 1980 jih je Fed dvignil na danes nepredstavljivih 20 odstotkov.
Inflacija – katastrofa posebne vrste
Tudi škotsko-ameriški zgodovinar Niall Ferguson pod vprašaj postavlja mnenje, da se bo inflacija v nekaj mesecih spet vrnila v prejšnje okvire. "Menim, da bi se lahko ponovila pozna šestdeseta leta, ko je tedanji guverner Feda Martin McChesney (na položaju je bil med letoma 1951 in 1970) izgubil nadzor nad inflacijskimi pričakovanji, to pa je postavilo temelje za desetletje visoke inflacije," je Ferguson povedal v pogovoru za CNBC. Ob tem pa je dodal: "Zdravstvena katastrofa (covid-19) bi lahko vodila v fiskalno, monetarno in inflacijsko katastrofo. Res je, da ta ne ubija ljudi, toda – višja inflacija bi res lahko predstavljala veliko težavo." Ob tem spet spomnimo, da je bila v ZDA junija in julija 5,4-odstotna inflacija (na letni ravni), merjeno z indeksom cen potrošnikov CPI. To je največ po avgustu 2008.
Dow Jones (New York) | 35.369 točk (tedenska sprememba: -0,24 %) |
S & P 500 (New York) | 4.535 točk (+0,58 %) |
Nasdaq (New York) | 15.363 točk (+1,55 %) |
DAX30 (Frankfurt) | 15.781 točk (-0,4 %) |
Nikkei (Tokio) | 29,592 točk (+6,2 %) |
SBITOP (Ljubljana) | 1.201 točka (+0,3 %) |
10-letne slovenske obveznice | zahtevana donosnost: -0,05 % |
10-letne ameriške obveznice | zahtevana donosnost: +1,32 % |
EUR/USD | 1,1883 (+0,7 %) |
EUR/CHF | 1,0857 (+1,0 %) |
bitcoin | 50.100 USD (+2,4 %) |
nafta brent | 72,45 USD (-0,1 %) |
zlato | 1.827 USD (+1,1 %) |
evribor (šestmesečni) | -0,52 % |
Uran se je "strgal z verige"
Višje cene so najbolj opazne pri cenah surovin. Tokrat pozornost posvečamo uranu, pri katerem je v zadnjih dneh smer strmo navzgor. "V sredini avgusta je investicijsko podjetje za vlaganje v surovine (Sprott) lansiralo nov sklad (Sprott Physical Uranium Trust), ki je namenjen izključno kupovanju fizičnega urana na prostem trgu. Ker je to zelo majhen trg, ki je že brez dodatnih nakupov trenutno v deficitu, se je dejavnost sklada hitro odrazila na ceni surovine. To je v finančni srenji vzbudilo pozornost in nekatere delnice so v zelo kratkem času močno pridobile na vrednosti, pri čemer se pojavljajo špekulacije, da nima Sprott nobenega namena zmanjšati svoje dejavnosti – še več, v zadnjih dnevih je pridobil veliko novega denarja, ki ga namerava nameniti za nove nakupe," nam je povedal Simon Skubin, analitik pri trgovalni platformi Optimtrader.
Eter nad 4000 dolarji
Na trgu kriptovalut bitcoin ni naredil večjega premika navzgor, a zelo pomembno je, da je spet nad mejo 50 tisoč dolarjev. Eter je v zadnjem tednu pridobil več kot 20 odstotkov in prebil mejo 4000 dolarjev (še pred slabimi tremi tedni je bil pod 3000), ADA pa se spet približuje trem dolarjem oziroma stotim milijardam dolarjev tržne kapitalizacije. Z nadgradnjo ("Alonzo hard fork"), ki odpira nove možnosti na področju pametnih pogodb, so pričakovanja vlagateljev pri cardanu velika. Zelo vroča je tudi Solana, ki predstavlja resno konkurenco Ethereumu, gre pa za ekosistem, ki že gosti več kot 400 de-fi-, dapp- in NFT-projektov. Še naprej cveti tudi trg nezamenljivih žetonov NFT, dodatno promocijo mu omogočajo svetovno priznani športniki, kot sta Stephen Curry in Naomi Osaka, ki so tudi skočili na ta vlak.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje