Primorsko podjetje Istrabenz je trenutno v skrb vzbujajočem položaju, saj so se naložbe, ki so jih kopičili po prihodu Igorja Bavčarja na čelo družbe, izkazale za zelo tvegane. "Tisti, ki danes izloča dejavnost prodaje nafte iz svojega podjetja, mora biti hudo pogumen," je o poslovni strategiji Istrabenza za Odmeve povedal ekonomist Maks Tajnikar.

Istrabenzova strategija v krizi ne zdrži
Istrabenz se je namreč odpovedal na prvi pogled ne dovolj donosnim osnovnim dejavnostim in jih zamenjal z visoko donosnimi špekulantskimi finančnimi naložbami, ki jih je trenutna svetovna finančna in gospodarska kriza zelo prizadela. Istrabenzove naložbe so bile namreč po poročanju TV Slovenija večinoma kupljene s posojili, tako da so se v zadnjem času razvrednotile, kupcev za deleže v podjetjih Petrol, Droga Kolinska in Banka Koper pa trenutno ni.

Istrabenzovi dolgovi naj bi neuradno znašali skoraj milijardo evrov, Igor Bavčar pa je tudi odstopil od namere prevzema Istrabenza in mu ob tem zaradi neizpolnjene pogodbe povzročil 80 milijonov evrov škode. Tožbo proti družbi je vložila tudi Zavarovalnica Triglav, ki zahteva plačilo kupnine za Petrolove delnice.

Država Istrabenza ne bo reševala
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je pred dnevi zatrdil, da se ne bo vpletal v reševanje Istrabenza, in povedal, da pričakuje, da tudi banke, ki so v državni lasti, ne bodo prevzemale dodatnih tveganj pri "nasedlih" naložbah.

Zdaj se tako pojavljajo ugibanja, kaj se bo z Istrabenzom zgodilo. Po mnenju novinarja Financ Karla Lipnika bi bilo najbolje, da bi banke same rešile ta položaj in se država ne bi vmešavala. "To se lahko reši ali s stečajem Istrabenza, ali z njegovo likvidacijo, ali pa s prevzemom njegovih obveznosti in čimprejšnjo prodajo Istrabenzovih deležev," pravi.

Je najboljša rešitev stečaj?
Toda ekonomist Tajnikar meni, da če bi banke spremenile svoje terjatve v lastniške deleže Istrabenza, bi s tem zaščitili lastnike, ki hočejo Istrabenz prevzeti. Boljša rešitev bi bila po njegovem mnenju stečaj.

"Slovenska blagovna znamka, na katero se splača staviti, je na primer Elan, ki je tudi v resnih težavah, Istrabenz pa sploh ni nobena blagovna znamka, saj ga že v Avstriji nihče ne pozna," pojasnjuje. Sam že nekaj let ne razume strategije Istrabenza, stečaj pa bi mogoče iz tega podjetja prinesel tri ali štiri družbe, ki bi imele bolj fokusirano dejavnost in jasnejšo strategijo, dodaja Tajnikar.

Mali delničarji so za konverzacijo dolgov
S tem pa se ne strinja vseslovensko združenje malih delničarjev, ki se nagiba k podpori možnosti konverzije terjatev in vstopa bank v lastniško strukturo, ne pa k možnosti likvidacije ali stečaja družbe. O načinu in pogojih konverzije bi po njihovem morala odločati skupščina na podlagi dogovora med delničarji.

V primeru Istrabenza po stečaju ali likvidaciji namreč najverjetneje za poplačilo delničarjev ne bi ostalo prav veliko, pravijo.

A. S.