Proti takšnemu scenariju, kot je grški, se sicer neka država lahko giblje zelo hitro, je v pogovoru za Odmeve dejal profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Maks Tajnikar. Takoj nato je pomirjujoče poudaril, da se moramo zavedati, kje smo. Spomnil je, da smo v Sloveniji ves čas opozarjali na 36 odstotkov javnega dolga, "to pa je še zelo daleč od kritičnih 60 ali 100 odstotkov", je zatrdil. Po Tajnikarjevem mnenju so primerjave Slovenije z Grčijo lahko celo nevarne, saj vzbujajo pesimizem, ki zavira določene gospodarske odločitve.

Tajnikar: Zadolženost narasla, a nismo v kritičnem položaju
Pri tem je ekonomist priznal, da je zadolženost slovenskega prebivalstva v zadnjih letih močno narasla. A še vedno znaša "le" 30 odstotkov BDP-ja, medtem ko v Uniji tudi do 60 odstotkov. In čeprav imajo slovenska podjetja nekoliko manj trajnega kapitala in nekaj več kratkoročnih dolgov, zadolženost ne odstopa veliko od evropskega povprečja. To pomeni, da kljub izjemnemu porastu slovenskega bruto dolga "za zdaj nismo v kritični situaciji in ne moremo reči, da bo, če bomo šli še korak naprej, tragedija".

Tajnikar je postregel tudi z drugimi podatki, ki optimistično govorijo o Sloveniji, denimo o javnem sektorju. V Evropi le-ta po njegovih besedah zavzema 47 odstotkov, v Sloveniji pa 43 ali 44 odstotkov, torej ga je manj. Prav javni sektor pa, ker se financira iz prispevkov (ti pa so vezani na plače), s fiskalnega in davčnega vidika zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva.

Tajnikar in Kraljič: Napoved Umarja preveč pesimistična
Tako profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete kot nekdanjega direktorja družbe McKinsey & Company Petra Kraljiča ob vsem tem čudi, da je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji napovedal zgolj 0,6-odstotno rast za letos. Kot je spomnil Kraljič, napovedi za Nemčijo, denimo, kažejo precej bolj optimistično sliko, saj se gibljejo med 1- do 1,4-odstotno rastjo.

"Čudi me, zakaj mi ne bi hitreje rasli," se je zamislil nekdanji direktor in v pogovoru za Odmeve nato razmišljal, ali ja napoved morebiti takšna zato, ker vlada ni naredila dovolj za konkurenčnost naših malih in srednjih izvozno usmerjenih podjetij. Vladi sicer priznava, da je sprejela nekatere ukrepe, ki so delovali, a to, kot kaže, ni bilo dovolj.

Kraljič: Spodbuditi izvoz, odložiti zdravstveno in pokojninsko reformo
Kljub izraženemu optimizmu obeh ekonomistov torej ne moremo mimo tega, da je Slovenija vendarle v težavah. In kako iz njih? Morda z dvigom DDV-ja za en odstotek? "Dvomim, da bi nas samo to rešilo," meni Kraljič. Sogovornik TV Slovenija je prepričan, da Slovenijo lahko reši le konkurenčnost podjetij. V tem smislu se mu zdi zelo pomembno, da država znova zažene tisto, kar nas je vsa leta vleklo naprej - to je izredno velik izvoz.

Kraljič se zaradi trenutnega gospodarskega stanja zato strinja z opozicijo, da bi bilo treba vzpostavitev zdravstvene in pokojninske reforme odložiti. "Plačevati jih bo treba iz tega, kar ustvari gospodarstvo. In če tega ne zaženemo, od kod bomo potem jemali? Razen če se bomo zadloževali. In čeprav ima Slovenija relativno malo javnega dolga, je zadolžena cela vrsta podjetij in civilnih oseb," je opozoril.