Vlada se je na zadnji počitniški seji med drugim ukvarjala tudi z razrezoma proračunov za prihodnji dve leti. Ministrstvo za finance je med drugim opozorilo, da se bo zmanjšal proračunski priliv sredstev od koncesijske dajatve od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela dijakom in študentom.

Na začetku februarju je namreč začela veljati novela zakona za uravnoteženje javnih financ, po kateri so tudi študentje, ki opravljajo študentsko delo, vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Študentsko delo je zaradi tega postalo dražje, kar občutijo tako delodajalci kot študentje. Nekateri študentski servisi so že zaznali precejšen upad obsega dela, nekateri skoraj za polovico, drugi za petino.
K temu je pripomogla tudi uvedba minimalnih urnih postavk, saj je zakonsko določena najnižja urna postavka 4,5 evra bruto (3,8 evra neto), zaradi česar študentsko delo ni več konkurenčno za nižje plačana preprostejša dela.

Najnižja urna postavka se je po besedah Saše Praček iz e-Študentskega servisa predtem gibala okoli 3,5 evra. "Šlo je predvsem za lažja fizična dela (npr. zlaganje na police, lažja dela v proizvodnji, pakiranje, deklariranje ipd.) ter dela, ki so bila vezana na učinek – to so bila tista dela, kjer je bila minimalna urna postavka res nizka, študenti pa so lahko zaslužili krepko nad povprečno urno postavko z napitninami – to so bila npr. dela na bencinskih servisih," pravi Pračkova.
V študentskem servisu Atama navajajo, da je sicer tudi v preteklosti urna postavka le redko znašala manj kot 4 evre na uro, večinoma za pomožna dela v proizvodnji in lažja administrativna dela. Toda kljub temu poudarjajo, da se je obseg ur študentskega dela od uvedbe sprememb na področju študentskega dela februarja letos zmanjšal za polovico, prav tako njihovi prihodki.
V e-Študentskem servisu pravijo, da jim je v prvih štirih mesecih po sprejetju novega zakon obseg dela upadel za 18 odstotkov, merjeno v urah opravljenega dela. Vendar so, kar se tiče prihodkov, ugotovili le približno 5-odstotni upad.
V agenciji za zaposlovanje Adecco, kjer ponujajo tudi študentska dela, pa na drugi strani ne opažajo, da bi se zaradi sprememb v zakonodajni ureditvi študentskega dela zmanjšal obseg študentskega dela. "Te spremembe trenutno najbolj vplivajo na študente, saj se odražajo v urni postavki študentskega dela," pravijo v Adeccu, kjer so se najnižje urne postavke prav tako zvišale za evro (pomoč v gostinstvu, pomoč pri prodaji, zlaganje na police …).
Katera študentska dela so na robu izumrtja?
"Dela, ki so imela pred sprejetjem zakona urno postavko nižjo od 4,5 evra, so v veliki meri izginila, kar verjetno pomeni, da so podjetja delovno silo nadomestila z notranjimi resursi oziroma si zaradi višjih stroškov tovrstne delovne sile ne morejo več privoščiti. To velja predvsem za dela iz določenih regij, ki so pred spremembami imela urne postavke precej nižje od minimalne, to so Podravje, Pomurje, Štajerska, Zasavje, ter določene vrste del, kot so delo v proizvodnji, pakiranje, prodaja, polnjenje polic ...," o tem, za katera dela ni več ponudbe, pravijo e-Študentskem servisu.
V Atami pa opažajo, da je največji upad na področju telefonskega anketiranja, vendar pripominjajo, da ne vedo, ali je dejanski razlog urna postavka.
Bo študentsko delo za posrednike postalo nerentabilno?
"Za zdaj kaže, da je sprememba zakona prinesla upad, upamo, da se le ta ne bo povečeval.
Želimo si, da bo študentsko delo mladim na preprost, hiter in prožen način še naprej omogočalo pridobivanje pomembnih izkušenj na trgu dela. Glede na to, da se dijakom in študentom tako pridobljene delovne izkušnje upoštevajo kot formalne, je bil narejen korak naprej k enakovrednosti pri kandidiranju za redne zaposlitve. Za podjetja je pomembno, da študentsko delo ohrani fleksibilnost in jim tako omogoča hitro in preprosto najemanje začasne delovne sile," še navajajo v e-Študentskem servisu.
Jeseni nameravajo izvesti tudi večjo raziskavo o vplivu novega zakona o študentskem delu in natančneje ugotoviti, ali je prilagajanje urne postavke navzgor mogoče pripisati uvedbi minimalne urne postavke ali morda izginjanju slabše plačanih del ter posledično obstoja le še srednje in dobro plačanih del. "Raziskali bomo tudi, kako se je spremenilo najemanje študentov po posameznih regijah, po posameznih dejavnostih in glede na vrsto njihovega dela. Skušali pa bomo izvedeti tudi, v kaj se je transformiral 18-odstotni upad študentskega dela," še dodajajo.

Nekateri študentski servis pa so že prenehali delati. Med takšnimi je študentski servis Študent, ki je po 24 letih prenehal delovati. Njegov ustanovitelj Mitja Vilar meni, da bodo zaradi sedanje politike ministrstva za delo v prihodnosti obstali zgolj trije največji študentski servisi. Med najresnejšimi težavami pa je navedel to, da študentski servisi iz svojega denarja pokrivajo koncesijske dajatve, čeprav jim plačilno nedisciplirani delodajalci dolgujejo denar za storjene storitve.