Na newyorških borzah se je teden začel pozitivno. Od vodilnih treh delniških indeksov je v ponedeljek največ, odstotek, pridobil tehnološki Nasdaq, ki je pri 9.274 točkah gladko postavil nov rekord. Apple, Facebook, Netflix, Microsoft, Amazon in Alphabet, katerega borzna vrednost znaša že 990 milijard dolarjev, so še naprej podjetja, katerih delnic nezadržno pridobivajo. Včeraj se je vsaj v prvi polovici dneva rast nadaljevala, Nasdaq je dosegel nov rekord, prav tako Dow Jones, ki je zgodovinski mejnik pomaknil na 29.050 točk, potem ko sta banki JPMorgan (četrtletni dobiček se je na letni ravni povzpel za več kot 20 odstotkov) in Citigroup v zadnjem lanskem četrtletju poslovali bolje od napovedi.

V sredo končno podpis prvega dela sporazuma
Vzrokov za nadaljevanje bikovskega trenda je kar nekaj. Napetosti na Bližnjem vzhodu popuščajo, prvi del trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko naj bi v Washingtonu podpisali jutri, Trumpova administracija bo umaknila obtožbe, da Kitajska manipulira s svojo valuto. Vse to (v obdobju ničelnih obrestnih mer) povečuje željo po tveganih naložbah, vlagatelji pa kljub temu, da naj bi dobički korporacij iz šopka indeksa S & P 500 v zadnjem lanskem četrtletju nazadovali za 0,6 odstotka, z optimizmom pričakujejo nove četrtletne objave vodilnih korporacij. Lepši obeti za svetovno gospodarstva se odražajo tudi na cenah bakra, ki so se povzpele najvišje po lanskem maju.

V obliki črke V
Borze naj bi letos še pridobivale, čeprav kar nekaj poznavalcev v kratkem pričakuje popravek. Pri švicarski banki UBS je analitik Francois Trahan precej zvišal svojo napoved ciljne vrednosti indeksa S & P 500 ob koncu letošnjega leta, in sicer s 3.000 na 3.250 točk (trenutno je ta indeks pri 3.285 točkah), pri čemer pričakuje, da se bo indeks gibal v obliki črke V. Za prvo polovico leta napoveduje padce (S & P 500 bi lahko do maja izgubil okrog 15 odstotkov), saj naj bi vodilna podjetja razočarala z dobički. V drugem polletju naj bi delniški trgi v luči okrevanja gospodarstva spet krenili močno navzgor.

Pogumna napoved: letos tri zvišanja obresti?
Pri banki UBS tudi menijo, da bo Fed letos zaradi precej nižje gospodarske rasti (zaradi carinske vojne naj bi bila po UBS-ovih napovedih rast BDP-ja v ZDA v prvem polletju vsega polodstotna) trikrat znižal obrestno mero, kar je precej v nasprotju z napovedmi preostalih poznavalcev, ki pravijo, da Fed vse leto ne bo spreminjal obresti oziroma bo obresti znižal kvečjemu enkrat.

Padec delnic avtomobilskih proizvajalcev
Na evropskih borzah je bila na začetku tedna precej opazna pocenitev delnic avtomobilskih proizvajalcev, kar je povezano tudi z novico, da naj bi se po napovedih kitajskega združenja avtomobilskih proizvajalcev prodaja avtomobilov na kitajskem tržišču letos znižala še tretje leto zapored. Renaultove delnice so obremenila še ugibanja o morebitni ločitvi z Nissanom, potem ko je nekdanji prvi mož Nissana Carlos Ghosn, ki je obtožen hudih finančnih malverzacij, pobegnil iz Japonske. Renaultove delnice (vredne so okrog 45 evrov) so v ponedeljek padle za sedem odstotkov in dosegle šestletno dno, včeraj pa nekoliko okrevale.

Skupni dolg že 253 bilijonov dolarjev
Medtem se svetovna zadolženost nevarno povečuje. Celotni svetovni dolg (vključene so države, podjetja in gospodinjstva) znaša po zadnjih podatkih že 253 bilijonov dolarjev. V prvih devetih mesecih lanskega leta se je povečal za devet bilijonov in je glede na BDP zdaj še višji kot leta 2016, saj dosega že 322 odstotkov letnega svetovnega BDP-ja. Več kot polovica na novo "pridelanega" dolga odpade na razvita gospodarstva, kot so ZDA, pa tudi Evropa. Na Kitajskem znaša skupni dolg že 310 odstotkov BDP-ja, opozarja Inštitut za mednarodne finance, ki pričakuje, da bo tudi letos zaradi izredno ohlapne denarne politike centralnih bank svetovni dolg naraščal in že v prvem četrtletju dosegel 257 bilijonov.