Raziskava Gospodarske zbornice Slovenije, v katero je bilo vključenih 775 podjetij iz vseh dejavnosti, je namreč pokazala, da imajo družbe težave s plačilnimi roki. Kar 60 odstotkov podjetij obveznosti tako poravnava v roku med 60 in 120 dnevi, 13 odstotkov pa jih je plačilne roke podaljšalo nad 120 dni.

Dobavitelje plačujejo v krajših rokih
Na drugi strani dobavitelje plačujejo v bistveno krajših rokih - okoli večina sodelujočih v anketi v roku 60 dni, 40 odstotkov pa celo v roku 30 dni. Izvršna direktorica GZS-ja Alenka Avberšek je opozorila, da to kaže na razmere, v katerih terjatve in obveznosti podjetij niso niti približno v ravnotežju, kar velja za pravilo.

To pa še ni vse, saj obenem likvidnostno luknjo poleg posojilnega krča zaostruje tudi država, ki je po navedbah GZS-ja slab in počasen plačnik in hkrati še zahteven, ko gre za izpolnjevanje davčnih in drugih obveznosti podjetij do nje. Polovica vprašanih podjetij je v tem kontekstu odgovorila, da država svoje obveznosti iz javnih naročil poravnava v roku do 120 dni ali več, istočasno pa podaljšuje roke za potrjevanje poročil o opravljenem delu, ki so podlaga za plačilo. Kar 75 odstotkov podjetij je sicer zagotovilo, da davke plačujejo v zakonitem roku in le trije odstotki vprašanih so pojasnili, da so vložili zahtevek za odlog plačilnih obveznosti.

50 odstotkov jih je prosilo za posojilo
Avberškova pravi, da tu ne gre toliko za plačilno nedisciplino, temveč za pogodbene plačilne roke, ki so že tradicionalno zaradi pomena države kot kupca dolgi. Po njenih besedah gre tudi za način razmišljanja zaposlenih v javnem sektorju, ki se jim zdi tako plačevanje normalno in se niso prilagodili spremenjenim razmeram.

Ko gre za posojilni krč, je 50 odstotkov podjetij odgovorilo, da so banke zaprosili za posojilo. Te so jim ugodile v 57 odstotkih, pri čemer podjetja zagotavljajo, da so posojila zdaj veliko dražja. 70 odstotkov jih je dejalo, da so višje obresti, 60 odstotkov, da so se povišali stroški odobritve posojila, polovica jih je morala pridobiti dodatna jamstva, 40 odstotkov pa jih je imelo izkušnjo s podaljševanjem obdobja za odobritev.

Banke se obnašajo poslovno neetično
Okoli 300 podjetij je za GZS podalo tudi svoje komentarje in mnenja na čas krize. Med drugim je bilo rečeno, da je bila plačilna nedisciplina v Sloveniji težava že pred krizo; da močno oviro predstavlja nedelujoč pravni sistem; da vsi večji igralci v gospodarstvu od manjših dobaviteljev zahtevajo dolge odloge plačil; da se banke obnašajo poslovno neetično in nemoralno in da trenutno služijo bolj kot agencije za plačilni promet z visokimi provizijami.

Poleg tega so sodeč po odzivih podjetij v posebej težkem položaju mala in srednja podjetja, manjka pa jim predvsem zagonskih sredstev in sredstev za razvoj ter investicije.

M. N.