Na Petrolovih bencinskih servisih je mogoče avtoplin, ki glede na raziskave v povprečju prispeva k 30-odstotnemu zmanjšanju izpustov v okolje, kupiti na 30 mestih po Sloveniji. "Do konca leta 2010 pa načrtujemo opremiti še deset bencinskih servisov, nadaljevanje širjenja mreže pa bo odvisno predvsem od dodatnih potreb trga", so za MMC pojasnili na Petrolu.
Prodaja avtoplina je v primerjavi s prodajo drugih goriv zaradi majhnega števila avtomobilov s to vrsto pogona še majhna, vendar pa na Petrolu še v letošnjem letu pričakujejo večje povpraševanje, "opažamo zavidljivo rast prodaje, ki pa jo je kljub vsemu praktično nemogoče primerjati s prodajo preostalih naftnih derivatov." Prodajo nameravajo pospeševati predvsem z ozaveščanjem kupcev, na podlagi odziva trga pa se bodo odločili glede morebitne krepitve prodajne mreže.
Komat: Avtoplin ni alternativa
Ker avtoplin velja za ekološko pijaznejše gorivo, saj, kot že omenjeno, prispeva k zmanjšanju izpustov v okolje, smo se z vprašanji o tej vrsti goriva obrnili tudi na okoljevarstvenika Antona Komata. Kot je pojasnil za MMC, tudi avtoplin spada med neobnovljive naravne vire energije in tako ne prinaša nobene rešitve. Po njegovem mnenju je namreč rešitev v razvoju vodikovih in električnih pogonskih agregatov. "Z restavracijo lokalnega trga in lokalne samooskrbe bi lahko v veliki meri znižali vse izpuste, ki izvirajo iz nepotrebnih globalnih transportov," je za MMC še pojasnil Komat.
Vgradnja večinoma za avte na bencinski pogon
Čeprav po Komatovih besedah to ni alternativa, smo se pozanimali glede "predelave avtomobila" oz. vgradnje pogona na avtoplin. Ta je primerna za vsa osebna vozila na bencinski in dizelski pogon, pri čemer se pri zadnjih zaradi ekonomičnosti izvaja zelo redko. Pri vgradnji klasične plinske instalacije vozilo izgubi povprečno pet odstotkov najvišje hitrosti in 10 odstotkov moči, pri čemer je delovanje motorja tišje, servis pa je potreben na vsakih 20.000 prevoženih kilometrov.
Slovenija zaradi izpustov že sankcionirana
Kot je znano, je Bruselj konec januarja proti Sloveniji (in devetim drugim državam) sporožil postopek za ugotavljanje kršitev, ker ne izpolnjuje evropskega standarda za kakovost zraka glede koncentracije nevarnih trdih delcev v zraku, ki ji strokovno označujemo z PM10. Slovenija ne bo dosegla obveznosti kjotskega sporazuma do leta 2012, zaradi česar bo morala na trgu kupiti bone, ki bodo državo za štiri leta stali 80 milijonov evrov.
Po ugotovitvah vlade pa sta med glavnimi razlogi za povečevanje izpustov in nedoseganje zavez prav promet, zlasti tranzitni, in prepočasen potek tehnoloških prenov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje