Mercator bo ohranjal slovensko identiteto, ki je rezultat poslovne strategije, ne zgolj slovenskega kapitala, je za Večer dejal Balažič. Del sinergij bo gotovo investiran tudi v trg, "kar pomeni, da bo kupec imel boljšo ponudbo - tudi v Mercatorju", je dejal.

Iz Mercatorja bo po njegovih besedah treba narediti učinkovitejše podjetje, to pa pomeni tudi "optimiziranje" števila zaposlenih. Na vprašanje o dodatnem odpuščanju je dejal, da mora Mercator svojo produktivnost povečati vsaj za od 10 do 15 odstotkov, sicer na dolgi rok ne bo obstal. Največ zaposlenih je sicer v Mercatorju v operativi, zato se "izredno velikemu deležu zaposlenih", trgovkam, ni treba bati za prihodnost zaposlitve, je zagotovil Balažič.

Ime Mercator še 10 let
Po zavezah, ki so del pogodbe, bo ostal Mercator vsaj še 10 let blagovna znamka. "Največ pa odločajo potrošniki. Če bodo potrošniki zaupali Mercatorju, bo ta ali oni lastnik ohranil blagovno znamko. Če bodo kupovali slovenske izdelke in jih zahtevali, jih bo pametni trgovec imel na policah," je dejal predsednik uprave.

Agrokor se je zavezal, da bodo slovenski dobavitelji ostali na policah vsaj tri leta, kar je za Balažiča pošteno obdobje. Prepričan je, da ga bodo dobavitelji znali izkoristiti. Balažič sicer meni, da noben trgovec ne bo metal s polic blaga, ki ga kupci želijo kupovati.

Glede na zaveze Mercator tudi vsaj tri leta ne bo dajal nobenih garancij, posojil. Glede dividend je Balažič dejal, da mora družba najprej priti v stanje, da jih bo lahko izplačala. O zadolženosti obeh družb je dejal, da je relativno gledano Mercator bolj zadolžen, da pa je ta zadolženost na dolgi rok lahko vzdržna.

Na nižjo ceno kot lani je po njegovem mnenju vplivalo to, da so se makroekonomske razmere začele poslabševati in se še poslabšujejo, da Mercatorjeva dobičkonosnost pada že od leta 2008, da ima Mercator zelo visok dolg, ki ga še ni prestrukturiral, da se je tudi celostno zanimivost regije za investicije precej spremenila ter da se tuji investitorji ozirajo na hitreje rastoče ruske, indijske, kitajske, latinskoameriške trge.

Ne razkriva, ali bodo višji DDV prevalili na kupce
Balažič ni razkril, ali bodo višji DDV prevalili na kupce ali znižali maržo. Kot je dejal, je treba počakati do 1. julija, ocenjuje pa, da bo dvig DDV-ja deloma vplival na potrošniške navade, da pa dvigi cen po 1. juliju ne bodo visoki.

Na vprašanje, ali je mesto predsednika uprave Mercatorja pred letom dni prevzel z nalogo, da se proda, je odgovoril, da je ta naloga ves čas visela v zraku, saj da je bilo precej očitno, da je bila lastniška struktura Mercatorja nestabilna in da mnogo lastnikov po letih 2008 in 2009 ni imelo namena ostati v Mercatorju.

Kot je dejal, ga ni nastavila politika, ampak "nadzorni svet, v katerem politika tako rekoč nima nobene vloge". Spomnimo, za nekdanjega predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankovića je takratni premier Anton Rop dejal, da ga je nastavila politika.

"Politika ni vplivala na prodajni proces"
Balažič je zatrdil, da po njegovem vedenju nihče iz politike ni vplival na prodajni proces. Na sestanku na začetku maja, na katerem je bil skupaj s predsednikom uprave Dušanom Zorkom pri premierki Alenki Bratušek, je bil po Balažičevih besedah "izražen poziv k odgovornemu ravnanju vseh deležnikov v procesu in podan pogled na zaščito interesov družbe v procesu prodaje".

Tega uprava podpira pod tremi pogoji: da je izveden z mednarodnim kapitalom, in ne s posojili, da ga podpirajo Mercatorjeve banke upnice in da bo zagotovljen nadaljnji razvoj Mercatorja. "Poudarjam pa, da pogovor na sestanku ni potekal o posameznih kupcih ali o prodajni ceni delnice Mercatorja," je še dejal.